Twitter
English (UK)Slovenian (sl-SI)
Menu
  • 1
  • 2
  • 3

14. kolokvij o asfaltih in bitumnih v sliki in besedi

1. Uvod

 

Za nami je največje strokovno in mednarodno srečanje, organizirano med 28. in 29. novembrom 2013, ki ga vsaki dve leti v sodelovanju z energetsko družbo Petrol, organizira Združenje asfalterjev Slovenije. Imeli smo ambiciozni cilj, da presežemo oziroma vsaj ponovimo predhodni 13. Kolokvij o asfaltih in bitumnih (KAB). Številke, ki jih lahko vidite v primerjalni razpredelnici, predvsem pa zadovoljstvo udeležencev, nas prepričujejo, da nam je uspelo pripraviti srečanje, ki je zadostilo vsem pričakovanjem tako organizatorja kot domače in mednarodne publike. Predhodni kolokvij smo v večini kazalcev presegli, zagotovljeno pa je bilo tudi odlično vzdušje.

Kolokvij o asfaltih in bitumnih ima kongresni značaj za slovensko industrijo asfalta. Zato so vsakokratni zaključki, vodilo našega dela v naslednjih dveh letih. Velika želja asfalterske branže je zato, da te zaključke uporabljajo vsi, ki se kakorkoli povezani z asfaltersko dejavnostjo. Predvsem imamo v mislih naročnike (teh je v Sloveniji nekaj sto), izvajalce in proizvajalce asfalta, dobavitelje, inženiringe, inštitute in vse ostale. Ne nazadnje se po asfaltu vozimo vsi, zato je v interesu slehernika, da so asfaltne površine ravne, varne in ekološko neoporečne. Za vse navedeno si v Združenju asfalterjev Slovenije s svojim delovanjem in ravnanji močno prizadevamo.

 

 

2. Primerjava aktivnosti 14.KAB v primerjavi z 13. KAB

 

 

 

 

14. KAB

13. KAB

 

domači

132

108

Število udeležencev

tuji

35

32

 

SKUPAJ

167

140

 

 

 

 

Število prisotnih držav

 

11*

7

 

 

 

 

 

domači

7

11

Število referatov

tuji

10

3

 

 SKUPAJ

17

14

 

 

 

 

Invited technical lectures or round tables (participants)

 

 

 

 3 + 1

 4

 

 

 

 

Posebno povabljeno predavanje

 

1

1

 

 

 

 

 

domači

 

22

Število razstavljalcev

tuji

 

5

 

 SKUPAJ

25

27

 

 

 

 

 

generalni

1

1

 

veliki

3

5

Pokrovitelji

majhni

5

7

 

 SKUPAJ

9

13

 

 

 

 

 

domače

1

2

Tehnične predstavitve

tuje

4

5

 

 SKUPAJ

5

7

 

 

 

 

              *Avstrija, Belgija, BIH, Hrvaška, Italija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Srbija, Švica in Slovenija

 

3. Program in potek 14. KAB

POZDRAVNI  NAGOVORI

 

 Marijan Prešeren, podpredsednik ZAS in generalni direktor CGP, d.d.

Marijan Prešeren je izpostavil predvsem težko situacijo v kateri se nahajajo gradbeni izvajalci. Žal se naročniki gradbenih del še vedno premalo zavedajo kako težko je danes pridobiti bančne garancije, še vedno imamo nerazumno dolge garancijske roke in še vedno je edino merilo za oddajo del najnižja cena. V Sloveniji imamo kar 407 javnih naročnikov in vsak izmed njih ima svojo politiko vodenja javnega naročanja, skrbništva nad pogodbami in zaključevanjem del. Situacija je nevzdržna, zato je izrazil apel, da se navedene pomanjkljivosti končno izboljšajo in odpravijo.

 

 

 Jurij Kač, generalni direktor DRI upravljanje investicij, d.o.o.

Jurij Kač, je poudaril pomen kolokvija za slovensko cestno gradbeno stroko in izrazil zadovoljstvo nad prispevkom asfalterske branže k trajnostni in ekološki gradnji. Inženir DRI kot največje inženirsko-svetovalno podjetje v državi si bo tudi v prihodnje prizadevala za dvig tehnične kulture in strokovnega znanja. Pomen takšnega srečanja je razvoj stroke, sodelovanje, druženje in povezovanje, zato bo tudi v prihodnje osebno in kot družba, ki jo vodi, podpiral delovanje tega in podobnih društev.

 

 

Doc.dr. Peter Lipar, predstojnik FGG – PTI

Situacija na Univerzi je zaradi znanih gospodarskih razmer zelo težka. Univerzitetni učitelji so vse večkrat primorani poseči v nove prijeme in žal tudi v improvizacije, vse za to, da lahko dosegajo ustrezno raven poučevanja in znanja študentov. V tem smislu je izpostavil pomen sodelovanja s strokovnimi združenji. Sodelovanje med FGG in ZAS je bilo že v preteklosti dobro, v prihodne si tega želijo še več, zato je dr. Lipar podal roko združenju za intenziviranje sodelovanja.

Sledili so strokovne sekcije z referati in prezentacijami. Vsi referati so objavljeni v Zborniku referatov.

  

4. STROKOVNI REFERATI

 4.1   Sekcija 1: Osnovni materiali v asfalterstvu – agregati in bitumni; moderatorka ga. Naglič

(referenti: g. Zehmann, ga. dr. Mladenovič,  ga. dr. Sorensen, g. Bašelj, g. Kammerer)

Eric Zehmann, Mineral - Strabag (A): Rudarjenje v trdni skali in predelava v Alpah z upoštevanjem okoljevarstva

dr. Ana Mladenovič, ZAG (SLO): Žlindra kot agregat v cestogradnji - priložnosti in tveganja

Anja Sorensen, ARBIT (D): Evropska standarizacija - na poti do uporabe orientiranih specifikacij

Roman Bašelj, IGMAT (SLO): Rezultati preiskav bitumnov v Sloveniji

Siegfried Kammerer, OMV (A): Vpliv visoko modificiranega PmB na lastnosti ponovno uporabljenega asfalta

 

 

 4.2   Sekcija 2: Dolgoročni razvoj asfalterske tehnologije; moderator: g. Čotar,

 (referenti: dr. Bidermann, g. Aaberg, g. T.  Willenpart, mag. Beuving)

 dr. Andreas Biedermann, AMMANN (CH): Nizko temperaturni asfalt - pogled proizvajalca

Arne Aaberg, FAV (NOR): Nizko temperaturni asfalt na Norveškem - obetavni začetek

Tomaž Willenpart, DRSC (SLO): Izvajanje javnih investicij z namenom zagotavljanja pravil stroke in hkratno spoštovanja načela zakonitosti

Egbert Beuving, EAPA Bruselj (EU): Trženje asfalta

 

4.3   Sekcija 3: Asfalt z gumo; moderator: Prosen

 (referenti: g. Weixlbaum, g. Sadzulewsky, g. Cotič, ga. dr. Antunes)

 Max Wiexlbaum, TPA, Gestrata (A): Z gumo modificiran asfalt v Avstriji - uporaba v praksi

Siegfried Sadzulewsky, Genan NRW GmbH (D): Modificiranje asfalta in bitumna z gumo v Nemčiji - prvi predpisi za raziskave FGSV

Zvone Cotič, Structum (SLO): Uporaba gumiranega asfalta za zmanjšanje hrupa na poskusnem polju AC Divača - Kozina

dr. Ines Antunes, Asphalt Rubber Italy, (I): Uspešna uporaba gumiranega asfalta v Italiji

 

4.4   Sekcija 4: Trajnostne asfaltne voziščne konstrukcije; moderatorka ga.Cezar

 (referenti: ga. dr. Petkovškova, dr. Orešković, ga. Zagorc, g. Jurgele)

 dr. Ana Petkovšek in Matej Maček, UL FGG (SLO): Zmrzlinska odpornost vozišč n luči toplotne hidravlične prevodnosti materialov v coni zmrzovanja

Marko Orešković, Jelena Ćirilović in Goran Mladenović, Gradbena Fakulteta Beograd (SRB): Obnašanje asfaltnih zmesi s povišano vsebnostjo recikliranega asfaltnega materiala 

mag. Lidija K. Zagorc in mag. Jožica Cezar, STIA NGI (SLO): Vrednotenje alternativnih ukrepov sanacij vozišč z upoštevanjem koncepta trajnostnega razvoja

Mag. Mitja Jurgele, DRI (SLO): Analiza cene življenskih ciklov voziščne konstrukcije tipičnih voziščnih konstrukcij v RS z upoštevanjem okoljskih vplivov

 

 

5. Predstavitev podjetij in njihovih produktov in razstavni prostori

5.1   Predstavitev podjetij in njihovih produktov; povezovanje g. Willenpart

Predstavili so se: Petrol, Heystab, Lintec, Genan Road in Viatop Regi

 

 

5.2   Razstavljavci

 

 

 

6. OKROGLA MIZA (moderator: Jože Bonča)

 Sodelujoči:  mag. Vrčko, mag. Košič, prof.dr. Damijan

Stalnica v organizaciji kolokvijev je tudi tematika razvoja prometne infrastrukture. Udeleženci okrogle mize so sodelujoče seznanili z Nacionalnim infrastrukturnim programom, ki mora biti izdelan in sprejet v letu 2014. To bo program, ki bo glede potrebnih investicij končno dal na skupni imenovalec vse prometne sektorje kot so železnice, državne ceste in avtoceste, pomorski in letalski promet ter javni potniški promet. Finančna sredstva so seveda zelo omejena, vendar je bilo soglasno mnenje udeležencev omizja, da brez investicij ne bo gospodarske rasti, saj vlaganja v infrastrukturo prinašajo državi 2,5 do 3,0 kratno vračilo vloženih sredstev. Ob navedenem pa je bilo izpostavljeno, da nikakor ne smemo pozabiti na vzdrževanje prometne infrastrukture, ki mora biti prioritetno.

Povzetek okrogle mize je predstavljen v članku časopisa »Delo«

 

 

7. POSEBNO VABLJENO PREDAVANJE

 ga. prof. dr. Maja Makovec Brenčič: Trženje v gradbeništvu: kje smo in kam gremo...?

Kolokvij poleg ožjih asfalterskih vsebin vedno nagovarja tudi širše tematike. Letošnja je bila posvečena trženju v gradbeništvu, saj propad številnih domačih gradbenih podjetij kliče k drugačnemu, bolj dolgoročnemu pristopu. Tako Egbert Beuving, direktor EAPA kot profesorica Maja Makovec Brenčič, predsednica največje evropske akademske organizacije na področju trženja, sta nam dala odlične napotke kako predstavljati in razvijati našo dejavnost. Posebej sta poudarila, kako čudovito delo opravljamo asfalterji, asfaltiramo ceste, ki povezujejo ljudi, ki omogočajo varnost, udobnost, dober nivo uslug in so okoljsko neoporečne. »Asfalterji povejte kaj delate in zakaj je vaše delo tako pomembno.«, je svoje predavanje, ki je navdušilo udeleženca kolokvija, zaključila Maja Makovec Brenčič.

 

8. VEČERNI NAGOVORI

Slovenko Henigman, predsednik ZAS (Predstavitev)

V imenu organizatorja Združenja asfalterjev Slovenije je bila vsem 167 udeležencem izražena topla dobrodošlica. Posebej je pozdravil visoke goste in številne udeležence iz desetih evropskih držav in Slovenije.

 

V optimističnem nagovoru s prezentcijo ni šlo brez prikaza realne slike, v katerem se nahaja slovensko gradbeništvo, saj dosegamo glede na leto 2010 samo 50 % realizacijo. Zelo podobna je situacija v slovenskem asfalterstvu, kjer je bilo v letu 2012 proizvedenih samo 1,1 mio ton asfaltnih zmesi, kar je manj kot 60 % dolgoročnega povprečja. Navedeno je zelo zaskrbljujoče, saj so naše ceste, predvsem avtoceste, kljub rahli umiritvi prometa, še vedno nadpovprečno obremenjene. Na 750 km dolgem avtocestnem omrežju se dnevno povprečno vozi okoli 40.000 vozil, delež kamionov pa presega 20 %. Na drugi strani imamo od 6.000 km državnih cest kar 60 % v zelo slabem stanju. Vse navedeno kliče po ukrepih, po ukrepih, ki bodo preprečili dodatno gospodarsko škodo. Pravočasni ukrepi na voziščih so vedno racionalni, zamujeni pa dragi in negospodarni. Posledice pa se velikokrat ne da izmeriti v denarju, saj se odražajo v slabi prometni varnosti, nesrečah in poškodbah, ki se žal velikokrat končajo tudi s tragičnimi posledicami.

Posebej je izpostavil teme, ki so poudarjene na 14. KAB in ki so ta trenutek v asfalterstvu najbolj aktualne in zajemajo: problematiko vhodnih materialov (bitumnov in agregatov), optimalne asfalterske tehnologije za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje kot so, nizkotemperaturni asfalti, asfalti za znižanje hrupa, po hladnem ali vročem postopku reciklirani asfalti, asfalti z dodatki (žlindre, gume,…)  in končno voziščne konstrukcije, ki vse navedeno upoštevajo. Izjemni referenti iz osmih evropskih držav so iz različnih vidikov osvetlili problematiko in prikazali nekatere poglede delovanja asfalterske branže v prihodnje.

Propad velikih podjetij v Sloveniji je povzročil, da so srednja podjetja postala naša velika. Nekatera mala se povečujejo in postajajo srednja. Ali se lastniki teh podjetij zavedajo, da se z novo vlogo, ki jo sprejemajo, povečuje tudi njihova odgovornost? Delo, ki ga opravljamo je zahtevno, interdisciplinarno in zahteva zelo veliko znanja in organizacijskih spretnosti. Napaka ali skupek napak se na cesti vedno kaznuje, pride do poškodb, lahko že v garancijski dobi in posledice za podjetja so lahko usodne. Imamo dovolj znanj tako v inštitutih, inženiringih, na trgu je veliko dobrih inženirjev, zato  je to znanje potrebno uporabiti in se proaktivno izogniti morebitnim napakam in slabšanju ugleda podjetij in dejavnosti.

 

»Marsikaj zmoremo, to smo v preteklosti že velikokrat dokazali, navsezadnje nam je za vzgled lahko tudi delovanje nekaterih podjetij, ki tudi v teh težkih časih širijo in izboljšujejo poslovanje.«

Sledile so zahvale vsem, ki so prispevali k uspešni izvedbi kolokvija, prav posebej pa se je predsednik asfalterjev zahvalil energetski družbi Petrol, brez katerega bi bilo nemogoče pripraviti tako kakovostnega srečanja.

 

Mag. Tomaž Berločnik, predsednik uprave PETROL

Petrol spremlja dogodek od samega začetka kot generalni pokrovitelj. Ker se zavedajo pomena asfalta in asfalterske industrije v povezavi z znanjem in izmenjavo energije so veseli nadaljnjega sodelovanja in povezovanja med vsemi akterji. Petrol se je letos prvič predstavil v delu predstavitve podjetij in družb in s tem intenziviral sodelovanje z asfaltersko branžo. Tako bo tudi v prihodnje, ko si želijo doseženo še nadgraditi.

 

 

Mag. Bojan Babič, državni sekretar na MzIP

Državni sekretar je v imenu Ministrstva za infrastrukturo in prostor izrazil svoje zadovoljstvo ob največjem srečanju na področju prometne infrastrukture za leto 2014 v Sloveniji. Takšni dogodki utrjujejo znanje, nas povezujejo in pomenijo splošni strokovni napredek. Ministrstvo zato srečanju daje vso potrebno podporo in želi, da se izsledki čim bolj uspešno vpeljejo v prakso.

 

9. NAGRAJENCI na 14. KAB za prispevek k razvoju asfalterske stroke v Sloveniji

 mag. Jožica Cezar, g. Aleksander Ljubič, g. Gerhard Dohr

 

 

10. POVEZOVANJE IN KULTURNI PROGRAM IN DRUŽENJE

 Povezovanje in kulturni program ga. Manca Špik

 

Hotel Golf, Bled, Slovenia, 28. in 29. november 2013

 

 

Zaključki 14. kolokvija o asfaltih in bitumnih

Asfalt je gradbeni proizvod, ki ga lahko v celoti ponovno uporabimo v novem asfaltu (100 % recikliranje), pri čemer lahko izkoriščamo tudi njegovo preostalo energijsko vrednost. Zaradi omejenih surovinskih resursov (naravni agregati, bitumen) z raznimi proizvodnimi in vgrajevalnimi tehnikami vzpodbujamo ponovno uporabo asfaltov in uporabo alternativnih materialov (kot npr. črna žlindra, guma,…). Vse navedeno velja samo ob uveljavljenemu pogoju, da je zagotovljena vsaj enaka kakovost produkta in ni povečana obremenjenost okolja.

Podatki o kakovosti bitumnov kot ključne vhodne surovine za optimalno kakovost asfalta kažejo upadanje. V mednarodnem okolju je zato potrebno vplivati na izboljšavo predpisov/standardov, na domačem trgu pa najti možnosti, da se razširi sedaj veljaven minimalen obseg preiskav tako glede nabora preskusnih metod kakor tudi pogostosti kontrole kakovosti. Potrebno je upoštevati izkušnje in rezultate starih metod preiskav in hitreje uvajati sodobne, k pogojem uporabe končnega izdelka orientirane preiskave. 

 

Nizkotemperaturni asfalt postaja realnost v naši praksi. Po obdobju preizkušanja in uporabe različnih metod znižanja temperature proizvodnje asfalta, se na trgu uveljavlja metoda znižanja temperature s postopkom penjenega bitumna (dodatek je voda). Glavni proizvajalci opreme za proizvodnjo asfalta so razvili postopke in naprave, katere se že serijsko vgrajujejo v asfaltne obrate. Pričakovati je razmah proizvodnje nizkotemperaturnih asfaltov, predvsem zaradi vsestranskih koristi, ki jih ta tehnologija omogoča, t.j. bolj zdravo okolje za delavce v asfaltni industriji, znižanje emisij toplogrednih plinov, zmanjšanje porabe energije. Slednje ob dosledni uporabi te tehnologije pomeni tudi znižanje celokupnih stroškov proizvodnje. V nekaterih državah (ZDA, Norveška, Francija,…) so sistematsko pristopili k uporabi nizkotemperaturnega asfalta, tako da delež tega asfalta zajema že znaten del celotne proizvodnje asfaltnih zmesi. Osnovni namen vzpodbujanja te tehnologije na Norveškem je prispevek k zdravju delavcev, zato država na osnovi dogovora s sindikati in državno administracijo za vsako tono tega produkta prispeva po 4 EUR sredstev.

 

Asfalt z gumo je tehnologija, po kateri se iz starih pnevmatik reciklirana guma uporabi v asfaltnih zmeseh. Najbolj se je uveljavil tako imenovani mokri postopek, po katerem se granule reciklirane gume v 20 % deležu umešajo v bitumen. Takšno vezivo je konkurenčni proizvod s polimeri modificiranim bitumnom, saj tudi modifikacija z gumi granulatom omogoča širok temperaturni razpon odpornosti asfaltnih zmesi. Uporaba gume prispeva k odpornosti pri dinamičnih obremenitvah in adheziji. Izkušnje iz sosednjih držav Italije, Avstrije in Nemčije, ki so tudi bile potrjene na v letu 2013 izvedenem poskusnem polju na avtocesti Divača – Kozina, so pozitivne, pri čemer vseh odgovorov na naša vprašanja še ne poznamo. Še vedno niso povsem znani okoljski vplivi, vprašljiva je tudi nakazana ekvivalentna nosilnost produkta pri manjši vgrajeni debelini plasti. Nesporni pa je prispevek tega asfalta pri znižanju hrupne obremenjenosti. Ker je hrup eden od največjih okoljskih problemov v povezavi s prometom, se razvoj te tehnologije pričakuje predvsem v tej smeri.

 

Načrtovanje in izvedbo asfaltnih vozišč je potrebno približati Smernicam trajnostne gradnje. Pri tem je potrebno upoštevati vse vidike trajnostnega razvoja (dolgoročna cenovna analiza LCCA, ocena okoljskih vplivov LCA in podobno). Predlaga se izdelavo ustrezne tehnične smernice, s katero bodo postavljeni temelji za uvedbo optimalnih postopkov in materialov v prakso. Prav tako je potrebno na novo opredeliti načrtovano dobo projektiranja pri novogradnjah in sanacijah tako, da bo omogočena konkurenčnost celotnega spektra uporabnih tehnologij. Navedena spoznanja in tehnične smernice je treba uvesti v zakonodajo o zelenih javnih naročilih in s tem postaviti nove standarde in uveljaviti nove prakse na področju načrtovanja, gradnje in predvsem vzdrževanja cest.

 

V povezavi s dolgoročnim razvojem asfalterske industrije v Sloveniji, je tudi sistem vzdrževanja državnih cest. Vsakoletno krčenje sredstev za vzdrževanje se odraža v stanju vozišč na vozni mreži. V letu 2013 se bližamo oceni, da je že 60 % državnih cest v slabem in zelo slabem stanju, pri čemur je trend izrazito negativen. V obdobju 1995 – 2010 smo zgradili avtocestni sistem, ki deluje. Dosežen promet (PLDP okoli 40.000) in prometne obremenitve (povprečno okoli 8.000 kamionov na dan) na tem omrežju so v povprečju dva, tri ali štirikrat presegle napovedi iz časov načrtovanja. Klub temu, da se je promet umiril, so prometne obremenitve na zelo visokem nivoju. Zato je nujno pravočasno zagotoviti ojačitve avtocestnih vozišč. Ko nastopijo globinske poškodbe, ki se na posameznih  odsekih že pojavljajo, se strošek sanacije nekajkrat poveča. Zaradi navedenega nikakor ne moremo razumeti drastičnega znižanja sredstev za državno cestno omrežje in pomanjkljiva vlaganja v avtoceste.

 

Poleg cestne infrastrukture je za dolgoročno vzdržnost na področju prometa nujno sistematično urediti tudi ostale prometne sektorje. Program razvoja prometne infrastrukture do leta 2020 (2030), ki se trenutno v sodelovanju s številnimi izvajalci pripravlja na MzIP, naj bi vse prometne sektorje postavil na skupni imenovalec in z operativnim planom investicij do leta 2020 podal smernice za prihodnji razvoj na področju prometa. Ob navedenem pa bo Program razvoja, ki mora biti izdelan in sprejet v letu 2014, posebno pozornost namenil tudi vzdrževanju obstoječe infrastrukture, ki mora - še sploh v težkih gospodarskih pogojih - dobiti poseben pomen. Vsak vložek v infrastrukturo se multiplicira s faktorjem 2,5 do 3, kar je bilo že večkrat dokazano in kar sprejema tudi Evropska unija. Gradbena industrija v Sloveniji si želi dolgoročnega planiranja z enakomernimi letnimi vlaganji, kar bo omogočilo prilagoditev, delovanje in razvoj.

 

Za prihodnost asfalta in asfalterske industrije je zelo pomembno pozitivno mnenje širše javnosti in pozitiven imidž te stroke med ljudmi. Ta pa je lahko pozitiven samo v primeru, če uspemo javnost seznaniti z dejanskim stanjem v naši industriji. Premalo ali sploh ne poudarjamo pozitivne vidike in učinke, ki jih asfalt prinaša. Zavedati se moramo, da asfalt kot najbolj uporabljen material v urbanem okolju, omogoča lažjo komunikacijo med ljudmi, manj prahu, gladko vožnjo, manjšo porabo goriva, zmanjšuje hrup, itd. Pri tem je bistveno da poteka komunikacija in izmenjava informacij na vseh nivojih in med vsemi deležniki. Asfaltne ceste gradimo zato, da služijo uporabnikom in zato želimo, da postane javnost dobro obveščena in osveščena, da bo asfalt še naprej optimalna izbira za danes in jutri.

 

 Združenje asfalterjev Slovenije

 

 

 

nazaj na vrh

Login or Register