Twitter
English (UK)Slovenian (sl-SI)
Menu
  • 1
  • 2
  • 3

Strokovni posvet »KAKOVOST PmB BITUMNOV IN AKTUALNE TEMATIKE« in 20. SKUPŠČINA ZAS

Strokovni posvet

V četrtek, 11. junija 2015, je v poslovni hiši UNIJA potekal strokovni posvet na temo kakovosti PmB bitumnov in aktualne tematike. Posveta se je udeležilo 67 predstavnikov pravnih in individualnih članov ter povabljenih gostov. Srečanje sta z uvodnima nagovoroma počastila mag. Darja Kocjan, generalna direktorica Direktorata za infrastrukturo na MzI in izr. prof. dr. Peter Lipar, predstojnik Prometno-tehniškega inštituta Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. 

 

Pozdravni nagovori

Mag. Darja Kocjan, generalna direktorica direktorata za infrastrukturo pri MzI 

Izpostavila je pomen delovanja asfalterske združenja v težkih pogojih gospodarjenja. Aktivnosti Ministrstva za infrastrukturo gredo v smer zagotovitve sredstev, s katerimi bo možno bolj sistematično graditi in predvsem tudi obnavljati cestno infrastrukturo. V pripravi in pred medresorskim usklajevanjem je zakonodaja za vzpostavitev tako imenovanega cestnega sklada, za katerega si na ministrstvu želijo, da bi bil uveljavljen še v tem letu. Navedeno bo zelo pozitivno vplivalo na gradbeno industrijo in tudi asfaltersko branžo. Vsem udeležencem je zaželela uspešno in prijetno delo.

 

 

 

 


 

 

 

 

 

mag. Darja Kocjan

 

 

 

 

 

Izr.Prof.dr. Peter Lipar, predstojnik Prometno-tehniškega inštituta Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani

Za razliko od nagovora udeležencem 12. Kongresa o cestah in prometu, kjer ga je predsednik Vlade s svojim optimizmom povsem »razorožil« je prof. Lipar tokrat zelo ostro izpostavil cestno problematiko. Pomankanje sredstev za razvoj cestne infrastrukture pri nas je že zelo kritičen in na robu vzdržnosti. »Kako je možno, da država ne more zagotoviti 4 mio EUR za ureditev vpadnice v glavno mesto iz smeri Škofljice?«, se je vprašal. Gre za cesto, ki ima okoli 20.000 PLDP-ja, kjer ob konjicah vsi stojijo in za državo so omenjena sredstva nerešljiva uganka. Podobna je situacija na Univerzi, kjer je vpis na Gradbeno fakulteto v zadnjih letih rekordno nizek. Zaradi navedenega ne smemo več biti tiho, odgovornim pa ne sme biti preveč udobno zaradi prijetnega ne dela. Pozval je, da smo še bolj aktivni, sicer se ne bo nič spremenilo.

 

 

 

 


 

 

 

 

 

izr.prof.dr. Peter Lipar

 

 

 

 

Strokovni Prispevki

Karakteristike na slovenskem trgu prisotnih s polimeri modificiranih bitumnov po laboratorijskem staranju - Mojca Ravnikar Turk in Aleksander Ipavec, vodja in namestnik vodje Laboratorija za asfalte in bitumenske proizvode, ZAG Ljubljana

Ga. Mojca Ravnikar Turk je predstavila rezultate dolgotrajnega in kratkotrajnega staranja s polimeri modificiranih bitumnov, ki so prisotni na trgu. Žal je bilo v danih razmerah možno dobiti samo tri tipe bitumna, eden med njimi je bil modificiran z gumo, dva s polimeri. Teste so izvedli v laboratorijih ZAG-u, ki je opremljen za najsodobnejše preskuse, ki jih je naročil DARS. Rezultati preskusov so nedvoumno potrdili širši razpon uporabe modificiranih bitumnov, pri čemer so rezultati modifikacije s polimeri izkazovali malenkostno boljše rezultate. Vsekakor je potrebno s temi preskusi nadaljevati in si pridobiti tudi ustrezno banko podatkov.

 

 

 

 


 

 

 

 

 

Mojca Ravnikar Turk

 

 

 

 

Delegacija predstavnikov Razširjenega upravnega odbora ZAS pri vodilnih predstavnikih asfalterske industrije ZDA (NAPA, Asphalt Institute, PINKY, LANE Construction, The ALLEN CO)

O obisku so v ZDA poročali:

Mitja Čotar, direktor Structum in Roman Bašelj, vodja laboratorija pri Igmat

Primož Petrič, direktor MAPRI in Andrej Poglajen, direktor Trgograd

Dogajanje čez lužo so predstavili iz različnih zornih kotov. Delegacija je obiskala najpomembnejši asfalterski ustanovi NAPA in Asfaltni inštitut. Gostitelji so delegacijo izredno lepo sprejeli in omogočili oglede laboratorijev, kamnolomov, asfaltnih obratov in gradbišč.

Čotar: Debeline vgrajevanja asfaltov v ZDA so neprimerljive z nami. Dosegajo do 15 inchev, kar pomeni 36 cm. V zadnjem času so pričeli tudi pri njih debeline optimirati oziroma zmanjševati, saj je tudi pri njih kriza naredila svoje. Pomembno mesto v ZDA so dosegle voziščne konstrukcije z neomejeno življenjsko dobo »Perpetum Pavements«, s katerimi dosežemo dolgoletno trajnost, menja se samo obrabna asfaltna plast. V ZDA je veliko konkurence med belim in črnim programom, pri čemer ima večji delež asfaltni program  (približno 10 do 20 beton in 80 do 90 asfalt).

Poglajen: Predstavili so proizvodnjo svojih kontinuiranih asfaltnih obratov, ki dosegajo znatno večje proizvodnje, kar je bistvena razlika med Evropo in ZDA. Prvenstveno smo si šli pogledati proizvodnjo toplih asfaltnih zmesi, ki nam žal ni bila predstavljena. Smo pa za razliko od pričakovanega ugotovili, da standardno dodajajo rezkanec do 40 % zmesi.

Petrič: V ZDA je vse tako enostavno. Ne komplicirajo tam, ko to ni potrebno, so ciljno usmerjeni in strmijo k rezultatu. Vgrajevanje asfalta je hitro, enostavno in zelo učinkovito. Če se jim kaj ne posreči, to pač odstranijo in zamenjajo. Njihove nastavitve strojev in mehanizacije so enostavne, naravnane na vsakodnevno uporabo. Nekatere rešitve bodo takoj uporabili tudi v njegovem podjetju. 

Bašelj: Laboratorij je vzpostavljen na vsakem obratu in ima zelo pomembno vlogo pri tem načinu proizvodnje. Preskusov ne delajo zato, da bi bili sami sebi namen, ampak si z njimi pomagajo. Oprema ni nujno najnovejša, je pa delujoča in z njo so usmerjeni na rezultat. Veliko je preventivnih usmeritev pri zdravju in varstvu delavcev.

 

 

 

 


 

 

 

 

 

Mitja Čotar

 

 

 

Roman Bašelj

 

 

 

 

 


 

 

 

 

 

Primož Petrič

 

 

 

Andrej Poglajen

 

Izgradnja in vzdrževanje prometne infrastrukture v Sloveniji – Kje smo in kam gremo?

Slovenko Henigman, Sloman, mag. Vekoslav Korošec in mag. Jože Renar, oba GZS

Slovenko Henigman, predsednik ZAS je v strokovnem prispevku »Izgradnja in vzdrževanje prometne infrastrukture v Sloveniji – Kje smo in kam gremo?«, predstavil neenakomerna vlaganja v gradbeništvo in v prometno infrastrukturo. Navedeno je dejavnost pripeljalo do nezavidljive in kaotične  situacije. Na osnovi izdelane analize vlaganj v prometno infrastrukturo in primerjave s sosednjo Avstrijo je podal predlog, da je potrebno z neustrezno prakso takoj končati in zagotoviti stabilne plane vlaganj v posamezni prometni sektor ( ceste in železnice). Predlagal je uvedbo tako imenovanega »ZLATEGA PRAVILA« vlaganj v prometno infrastrukturo, ki pomeni enakomerna vlaganja skozi daljše časovno obdobje. V ta namen predlaga zakonsko uveljavitev drsnega vsaj 6 letnega plana investicij v ceste in železnice. Samo tako bomo industriji (inženiringom, projektantom, gradbeni operativi, dobaviteljem, inštitutom in drugim) omogočili stabilne pogoje delovanja, država pa bo lahko računala na konstanten prispevek h gospodarski rasti.

 

 

 

 


 

 

 

 

 

Slovenko Henigman

 

 

 

 

Izvedba 20. skupščine ZAS

 

 

 

 


 

 

 

 

 

Skupščine se je udeležilo 50 članov ZAS. Delovno predsedstvo so sestavljali: Borut Willenpart kot predsednik (BGR Inženiring d.o.o.) in Mojca Ravnikar Turk (ZAG) ter Dean Donko (POMGRAD), kot člana.

Skupščina je obsegala pregled dela v zadnjem letu, vključno z vsemi finančnimi izkazi in pogledom dela v naprej. Kljub težkim gospodarskim razmeram je društvo ZAS tudi zadnje leto izpolnilo zastavljene naloge in finančno poslovalo pozitivno. Najpomembnejši poudarki dela prejšnjega leta so predvsem naslednji:

  • • Članstvo je stabilno, tendenca pozitivna.
  •   Poslovanje je bilo nad planom in pozitivno.
  •   Vsebinsko smo realizirali vse zastavljene cilje, včasih imamo težave z zagotovitvijo sogovornikov, ki bi uveljavili spremembe k nadgradnji in napredku.
  •   Uspešno smo izpostavili nekatere strokovne teme, širimo krog deležnikov.
  •   Zagotovili smo optimalno število dogodkov
  •   Izpostavljena je bila pomembnost mednarodnega sodelovanja (primer ZDA, intenzivno sodelovanje z Gestrato (A) in drugimi združenji in asociacijami. 

Soglasno je bilo sprejetih 8 sklepov, dodatnih predlogov in pripomb ni bilo. Praznik češenj se je letos preselil v Ljubljano. Gostitelj je bil Kristjan Mugerli CPG, ki je obljubil, da se v prihodnje spet srečamo na primorskem.

Dogodek, ki sta ga povezovala Jožica Cezar in Tadej Lamut, se je končala s prijetnem druženjem članstva.

 

 

 

 


 

 

 

 

 

Povezovalca dogodka Tadej Lamut in Jožica Cezar

 

 

 

 

 

 

 

 


 

 

 

 

 

Druženje ob zaključku dogodka

 

 

 

 

 

nazaj na vrh

Login or Register