Twitter
English (UK)Slovenian (sl-SI)
Menu
  • 1
  • 2
  • 3

15. KOLOKVIJ O ASFALTIH IN BITUMNIH – PREGLED IN ZAKLJUČKI

  

Za nami je največje mednarodno srečanje o gradnji in vzdrževanju cest v Sloveniji, 15. Kolokvij o asfaltih in bitumnih, organiziran s strani Združenja asfalterjev Slovenije v času med 26. in 27. novembrom 2015, na Bledu.

 

Imeli smo ambiciozni cilj, da presežemo oziroma vsaj ponovimo predhodni 14. Kolokvij o asfaltih in bitumnih (KAB). Številke, ki jih lahko vidite v primerjalni razpredelnici, predvsem pa zadovoljstvo udeležencev, nas prepričujejo, da nam je uspelo pripraviti srečanje, ki je zadostilo vsem pričakovanjem tako organizatorja kot domače in mednarodne publike. Predhodni kolokvij smo v večini kazalcev presegli, zagotovljeno pa je bilo tudi odlično vzdušje.

 

Kolokvij o asfaltih in bitumnih ima kongresni značaj za slovensko industrijo asfalta. Zato so vsakokratni zaključki vodilo našega dela v naslednjih dveh letih. Velika želja asfalterske branže je zato, da te zaključke uporabljajo vsi, ki so kakorkoli povezani z asfaltersko dejavnostjo. Predvsem imamo v mislih naročnike (teh je v Sloveniji nekaj sto), izvajalce in proizvajalce asfalta, dobavitelje, inženiringe, inštitute in ostale. Ne nazadnje se po asfaltu vozimo vsi, zato je v interesu slehernika, da so asfaltne površine ravne, varne in ekološko neoporečne. Za vse navedeno si v Združenju asfalterjev Slovenije s svojim delovanjem in ravnanji prizadevamo. V nadaljevanju podajamo potek 15. KAB in Zaključke:

 

1. Pregled aktivnosti 15. KAB in primerjava s 14. KAB

 

 

 

 

15. KAB

 

14. KAB

 

Opombe

Število udeležencev

domači

150

132

 

 

tuji

60

35

 

SKUPAJ

 

210

167

 

 

 

 

 

 

Število prisotnih držav

 

13*

11

 

 

 

 

 

 

Število referatov

domači

8

7

 

 

tuji

12

10

 

SKUPAJ

 

20

17

 

 

 

 

 

 

Vabljena predavanja

 

2

1

 ZDA in Španija

 

 

 

 

 

Okrogla miza

 

1

1

 7 udeležencev

 

 

 

 

 

Število razstavljavcev

domači

18 

 

 

tuji

 

SKUPAJ

 

15 

25

 

 

 

 

 

 

Pokrovitelji s štanti

generalni

1

1

 

 

veliki

10

3

 

 

običajni

5

5

 

SKUPAJ

 

16

9

 

 

 

 

 

 

*Avstrija, Belgija, Danska, Hrvaška, Nemčija, Nizozemska, Srbija, Švica, Španija, Turčija, Velika Britanija, ZDA in Slovenija

 

 

 

 


 

 

 

 

 

Razstavni prostor Direkcije RS za infrastrukturo

 

 

 

Razstavni prostor DARSa

 

 

2. Pozdravni nagovori

 

 

 

 


 

 

 

 

 

Mag. Klemen Grebenšek, Državni Sekretar

 

 

 

Slovenko Henigman, predsednik ZAS

 

 

 

 

 


 

 

 

 

 

Prof. dr. Tomaž Tollazzi

 

 

 

Ayberk Özcan, predsednik EAPA

 

Slovenko Henigman, predsednik ZAS in direktor podjetja SLOMAN, d.o.o.

Po pozdravu vseh domačih in tujih gostov, študentov in upokojenih članov ZAS je na jubilejnem 15. KAB izpostavil velik izziv Slovenije na področju vzdrževanja, upravljanja in financiranja cest.Dejstvo je da so naše državne ceste zanemarjene in slabo vzdrževane, avtoceste pa bodo v primeru nezadostnega vlaganja zaradi zelo velikih prometnih obremenitev temu zelo hitro približale. Takšne ceste so prometno nevarne, ekološko škodljive (predvsem hrup, zaščita podtalnice,…), obnova močno poškodovanih cest pa je ekonomsko najdražja.

Navedeno so tako po svetu kot v Sloveniji največji izzivi tako za stroko kot politiko. Zato potrebujemo rešitve. Zlato investicijsko infrastrukturno pravilo, ki smo ga predlagali že pred enim letom in ki zajema ustrezno planiranje, vsaj 5 letni drsni plan in enakomerna vlaganja v posamezni prometni sektor, so del te rešitve. Veseli nas lahko, da je naš predlog dobil podporo tako strokovnih organizacij, kot kaže pa ga sprejemajo tudi v državnih ustanovah, saj je vključeno v Operativni program, ki mora biti sprejet do poletja 2016. Seveda pa brez dodatnih sredstev v obliki infrastrukturnega centa ta predlog ne bo mogel biti uveljavljen.

Poleg potreb, ki jih imamo na cestni infrastrukturi so Izvajalci, inženiringi in projektanti lačni dela. Kljub zmanjšanju kapacitet in oslabitvi branže obstoječi strokovnjaki nimajo dovolj dela in so veliko slabše organizirani kot v preteklosti. Dvigniti moramo našo kondicijo in zato so potrebna takšna in podobna srečanja, da krepimo dejavnost in ponovno tudi razvoj. Vsem udeležencem je želel uspešno delo in odlično počutje na Bledu.

 

Mag. Klemen Grebenšek, Državni sekretar na MzI, Ministrstvu za infrastrukturo

Zadnja leta smo v ceste vlagali manj, kar pa se v naslednjih letih spreminja. Že leta 2016 je za redno in investicijsko vzdrževanje namenjenih preko 170 mio EUR, v letu 2017 še nekaj več. Pričelo se je medresorsko usklajevanje predloga MzI, da se zagotovijo dodatna sredstva v obliki infrastrukturnega centa. S temi dodatnimi sredstvi bomo lahko z uvedenim drsnim planom pričeli loviti zaostanek, ki smo ga pridelali v zadnjih letih.

Seveda mora bencinski cent dobiti podporo v strokovni in predvsem politični javnosti. Smo na istem bregu, vendar šteje vsak glas, da prepričamo nasprotnike.

Lahko smo torej optimisti, na drugi strani se od izvajalcev in ostalih pričakuje kakovostno in učinkovito delo. Vsem udeležencem jubilejnega 15. Kolokvija o asfaltih in bitumnih je zaželel veliko uspeha.

 

Prof.dr. Tomaž Tollazzi, Fakulteta za gradbeništvo Maribor

Število študentov na Gradbenih fakultetah se je grozljivo zmanjšalo. Številni diplomanti, ki so končali šolanje v Sloveniji so razkropljeni po celem svetu. So uspešni, kar dokazuje, da znamo proizvajati dober kader. Žal ga ne znamo zaposliti doma in izkoristiti. Nujno je, da se nekaj spremeni, saj ceste potrebujejo nove projekte in dela. Odgovorne predstavnike države in strokovnih institucij je pozval, da se končno zganejo, pripravijo plane in jih realizirajo. Situacija je enostavno postala nevzdržna.

 

Ayberk Özcan, predsednik EAPA, European Asphalt Pavement Association, Bruselj

Kolokvij o asfaltih in bitumnih, ki ga tradicionalno organizira Slovensko asfaltersko združenje je edinstveno v tem delu Evrope. Vsaki dve leti se zbere cvet evropskega asfalterstva, odpirajo se aktualne teme, širi se poslanstvo strokovnega dela asfalterjev.

EAPA je centralna evropska asfalterska organizacija, ki povezuje preko 30 rednih in pridruženih članic. To ji daje moč, da v Bruslju nagovarja evropske inštitucije in politiko. Vsi, ki jih delo evropskega asfalterskega združenja zanima so bili povabljeni k sodeloavnju.

Čestital je ZAS-u za organizacijo tako kakovostnega srečanja in povabil udeležence na največji dogodek, E&E kongres, ki bo med 1. in 3. junijem 2016 v Pragi.

 

 

Janez Fajfar, župan Občine Bled

Asfalterjem je izrazil hvaležnost, da so na Bledu, saj asfalt predstavlja napredek in razvoj. Že v tridesetih letih, ko so na Bled hodili kralji in po drugi vojni se je s prihodom oblastnikov vedno zgodila tudi asfaltna cesta. Tega žal ni več, čeprav pomembneži na Bled še vedno hodijo. Ne glede na to pa se bliža čas, ko bo Bled dobil novo obvoznico in to je njihova želja.

Asfalterjem je izrekel dobrodošlico in jim zaželel prijetno delo.

 

3. Strokovni prispevki - referati

Strokovni prispevki so objavljeni v zborniku referatov >>na povezavi<<.

 

Sekcija 1: Osnovni materiali v asfalterstvu – agregati in bitumni; moderatorka: ga. Naglič

(g. Bašelj, ga. dr. Sorensen,g. Šafran, ga. Naglič, g. Hofko, g. Vonk, ga. Turk)

 

Sekcija 2: Gradnja, vzdrževanje in financiranje cest; moderator: dr. Peter Lipar

(g. Lun, prof. dr. Litzka, g. Lipar, g. Hundahl, mag. Beuving)

 

 Sekcija 3: Ponovna uporaba asfalta in vgrajevanje; moderator: g. Britovšek

( g. Butz, g. Zekušič, g. Pirklbauerg, g. Britovšek, g. Fegelin, g. Cotič)

Sekcija 4: Dolgoročni, trajnostni razvoj asfalterske tehnologije; moderator: g. Čotar

(ga. Fortuna, g. Ljubič, g. Kircher, g. Čotar, ga. mag. Jamnik, g. Donko)

 

4. Okrogla miza

moderatorka Andreja Jernejčič

Na okrogli mizi so sodelovali vodilni predstavniki naročnikov, izvajalcev in univerze. Vsebina in potek je razvidna iz priloženih časopisnih člankov in medijskih objav.

Sodelujoči:  Primož Petrič, Kristjan Mugerli, Martin Gosenca, Igor Banič, Andreja Jernejčič,Damir Topolko, Franci Skok in dr. Peter Lipar 

 

5. Posebni vabljeni predavanji

Izjemno smo ponosni, da smo uspeli pridobiti tako uveljavljene predavatelje, ki so s svojimi nastopi navdušili občinstvo

 

  • Juan Jose Potti je opisal situacijo v Španiji, ko po krizi v letu 2008 v določenem obdobju ni bilo nikakršnih sredstev za vzdrževanje in obnovo cest, katerih stanje se je pričelo naglo slabšati. Ker se politika najprej ni odzivala so v opisovanje problematike vključili uporabnike in javnost. Navedeno so jim omogočila predvsem moderna informacijska sredstva Twitter, Facebook, … s čimer je njihova tema postala naša. Posledično je tudi politika spoznala, da mora nekaj spremeniti.

 

  • -  Brian Wood in Grant Gabbard sta se zahvalila za obisk 10 članske delegacije ZAS, letos v ZDA. Z veseljem sta vrnila obisk in predstavila dve pomembni temi asfalterske prakse v ZDA.
  • Topli asfalti so tehnologija, ki so jo po letu 2007, ko je bila delegacija ZDA na študijskem potovanju v Evropi, prinesli v ZDA. Ugotovili so prednosti te tehnologije in jo pričeli masovno uporabljati. Tako, da je bilo v zadnjem letu že več kot 10o mio ton (celotna proizvodnja v ZDA je 300 mio ton) asfaltnih zmesi proizvedenih po tej tehnologiji (v Evropi samo nekaj %).
  • Recikliranje asfaltnih zmesi se je v ZDA v zadnjem desetletju v celoti uveljavilo. Uporabljajo skoraj izključno hladno dodajanje rezkanca, kar je pri kontinuiranem postopku proizvodnje razmeroma enostavno. Kmalu bo že polovica proizvodnje vsebovala recikliran asfalt s čimer ustvarijo prihranek, ki na letnem nivoju presega 2 mrd. USD.
  • Oba referenta sta se zahvalila ZAS za vzpostavitev sodelovanja. Poleg strokovnih napredkov ameriške asfalterske industrije sta prikazala tudi številne zanimivosti Zvezne države Kentucky.
  •  

g. Juan Jose Potti, direktor asfalterskega združenja ASEFMA (ŠPANIJA)

 

g. Brian Wood, izvršni direktor Plantmix Asphalt Industry of Kentucky (ZDA), desno

g. Grant Gabbard, izvršni podpredsednik The Allen Co., Kentucky (ZDA),s posebno zahvalo predsedniku ZAS iz Kentuckya.

 

6. NAGRAJENCI za prispevek k razvoju asfalterske stroke v Sloveniji

NAGRAJENCI za prispevek k razvoju asfalterske stroke v Sloveniji

ga. Olga Naglič

g. Janez Šuštar

Prof. Dr. Hans Litzka

Obrazložitve priznanj so >>na povezavi<<.

 

 

POVEZOVANJE IN KULTURNI PROGRAM

ga. Vesna Sodnik, moderatorka

ga. Eva Leskovšek, pevka

 

Mediji o 15. KAB:

Na osnovi predstavitev in razprav med in po končanih sekcijah so pripravljeni naslednji:

 

 7.

Zaključki 15. Kolokvija o asfaltih in bitumnih

 

Stanje državnih cest v Sloveniji je zelo zaskrbljujoče, saj je že 70 % površin v slabem in zelo slabem stanju. Tudi vozišča na avtocestah zaradi močnih prometnih obremenitev in omejenih vlaganj že kažejo tendenco povečanja slabega stanja. Navedeno zaradi velikih hitrosti še ne opazimo, vendar ukrepati je potrebno pred nastankom večjih poškodb. To je ekonomsko najbolj utemeljeno.

Da bi obrnili trende je potrebno naslednje:

  • -    Sprejem Nacionalnega programa za izgradnjo in obnavljanje prometne infrastrukture.
  • -    Sprejem operativnega programa, ki mora upoštevati Zlato infrastrukturno investicijsko pravilo.
  • -    Da bi bilo to možno, je potrebno uveljaviti in sprejeti uvedbo infrastrukturnega centa.

Navedeno bo omogočilo izboljšanje stanja na državnih cestah in preprečilo propad vozišč na avtocestah. S tem se bo povečala prometna varnost in izboljšalo udobje vožnje uporabnikom.

Asfalterska industrija bo opravila svoj del nalog v obliki izobraževanj, priprave manjkajoče tehnične regulative in publiciranja za promocijo dejavnosti, ki potrebuje dotok kadrov v celotni verigi dejavnosti.

Asfalt je gradbeni proizvod, ki ga lahko v celoti ponovno uporabimo v novem asfaltu (100 % recikliranje), pri čemer lahko izkoriščamo tudi njegovo preostalo energijsko vrednost. Zaradi omejenih surovinskih resursov (naravni agregati, bitumen) z raznimi proizvodnimi in vgrajevalnimi tehnikami vzpodbujamo ponovno uporabo asfaltov in uporabo alternativnih materialov (kot npr. črna žlindra, guma,…). Vse navedeno velja samo ob uveljavljenemu pogoju, da je zagotovljena vsaj enaka kakovost produkta in ni povečana obremenjenost okolja.

Podatki o kakovosti bitumnov kot ključne vhodne surovine za optimalno kakovost asfalta kažejo upadanje. V mednarodnem okolju so na to problematiko odgovorili z novimi standardi (v letu 2016 za cestogradbeni bitumen in v letu 2017 za PmB), na domačem trgu pa je potrebno razširi sedaj veljaven minimalen obseg preiskav tako glede nabora preskusnih metod kakor tudi pogostosti kontrole kakovosti. Potrebno je upoštevati izkušnje in rezultate starih metod preiskav in hitreje uvajati sodobne, k pogojem uporabe končnega izdelka orientirane preiskave. 

Topli asfalt postaja realnost v naši praksi. Po obdobju preizkušanja in uporabe različnih metod znižanja temperature proizvodnje asfalta, se na trgu uveljavlja metoda znižanja temperature s postopkom penjenega bitumna (dodatek je voda). Glavni proizvajalci opreme za proizvodnjo asfalta so razvili postopke in naprave, katere se že serijsko vgrajujejo v asfaltne obrate. Pričakovati je razmah proizvodnje toplih asfaltov, predvsem zaradi vsestranskih koristi, ki jih ta tehnologija omogoča, t.j. bolj zdravo okolje za delavce v asfaltni industriji, znižanje emisij toplogrednih plinov, zmanjšanje porabe energije. Slednje ob dosledni uporabi te tehnologije pomeni tudi znižanje celokupnih stroškov proizvodnje. V nekaterih državah (predvsem ZDA, kjer je ta proizvodnja že presegla 30 % celokupne proizvodnje), so sistematsko pristopili k uporabi toplega asfalta. Žal v Evropi, kjer je bila ta tehnologija razvita, ne sledimo ZDA, čeprav se vlaga veliko truda (Norveška, Francija, Češka,…)

Načrtovanje in izvedbo asfaltnih vozišč je potrebno približati Smernicam trajnostne gradnje. Pri tem je potrebno upoštevati vse vidike trajnostnega razvoja (dolgoročna cenovna analiza LCCA, ocena okoljskih vplivov LCA in podobno). Predlaga se izdelavo ustrezne tehnične smernice, s katero bodo postavljeni temelji za uvedbo optimalnih postopkov in materialov v prakso. Prav tako je potrebno na novo opredeliti načrtovano dobo projektiranja pri novogradnjah in sanacijah tako, da bo omogočena konkurenčnost celotnega spektra uporabnih tehnologij. Poleg že omenjenih tehnologij naj se končno prične s projektiranjem manj hrupnih asfaltnih zmesi, te brez bistvenih podražitev omogočajo bistveno izboljšanje hrupne obremenjenosti. Industrija je na ta korak v glavnem že pripravljena.

Navedena spoznanja in tehnične smernice je treba uvesti v zakonodajo o zelenih javnih naročilih in s tem postaviti nove standarde in uveljaviti nove prakse na področju načrtovanja, gradnje in predvsem vzdrževanja cest. Ob uveljavitvi novega Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) je potrebno izdelati tudi ustrezne strokovne smernice, ki bodo onemogočale oddajo del samo na osnovi najnižje cene.

Za prihodnost asfalta in asfalterske industrije je zelo pomembno pozitivno mnenje širše javnosti in pozitiven imidž te stroke med ljudmi. Ta pa je lahko pozitiven samo v primeru, če uspemo javnost seznaniti z dejanskim stanjem v naši industriji. Premalo ali sploh ne poudarjamo pozitivne vidike in učinke, ki jih asfalt prinaša. Zavedati se moramo, da asfalt kot najbolj uporabljen material v urbanem okolju, omogoča lažjo komunikacijo med ljudmi, manj prahu, gladko vožnjo, manjšo porabo goriva, zmanjšuje hrup, itd. Pri tem je bistveno da poteka komunikacija in izmenjava informacij na vseh nivojih in med vsemi deležniki. Asfaltne ceste gradimo zato, da služijo uporabnikom in zato želimo, da postane javnost dobro obveščena in osveščena, da bo asfalt še naprej optimalna izbira za danes in jutri. Za boljšo komunikacijo so na voljo moderna komunikacijska orodja kot so npr. Linkedin, Facebook in Twitter. Na 15. KAB je bilo zabeleženih 290.364 »twitt-ov«.


Oglejte si še ostale fotografije:




VIDEO predstavitve referatov in okrogla miza:



Združenje asfalterjev Slovenije se zahvaljuje:

 

 

nazaj na vrh

Login or Register