V Združenju asfalterjev Slovenije ZAS smo tudi letos uspešno organizirali redno letno izobraževanje asfalterskega kadra. Običajni spomladanski termin je bil zaradi ukrepov vlade ob razglašeni epidemiji preložen na jesen. Organiziran je bil tako 16. in 23. oktobra 2020 in je potekal ob minimalni fizični prisotnosti udeležencev. Velika večina ga je spremljala preko spletnega direktnega prenosa.
Program izobraževanja je zaobjel široko področje proizvodnje in vgradnje asfalta s poudarkom na obvladovanju temperature v celotnem procesu in postopku ponovne uporabe asfalta pri proizvodnji.
Uvodni del
V uvodu v izobraževanje sta udeležence pozdravila in nagovorila Primož Petrič, poslovni sekretar ZAS in ambasador asfalta 2017-2019 ter Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste na Direkciji RS za infrastrukturo.
G. Petrič se je dotaknil trenutne težke zdravstvene situacije v državi, ki močno vpliva tudi na gradbeni sektor, vendar je po njegovem to lahko tudi priložnost za napredovanje posameznika in družbe. Poudaril je tudi pomen združenja ZAS, ki povezuje panogo in skrbi za dvig nivoja asfalterstva v Sloveniji tudi z rednimi letnimi izobraževanji.
Primož Petrič, Mapri Proasfalt, d.o.o
G. Willenpart je udeležence pozdravil v imenu vodstva Direkcije in pohvalil gradbenike, da kljub razmeram nadaljujejo z uspešno realizacijo letošnjih projektov. Napovedal je veliko novih razpisov in povečanje vlaganj v ceste v prihodnjih dveh letih. V nadaljevanju je opozoril tudi na povečanje kontrole vgrajenih plasti, kot je npr. kontinuirano merjenje debeline z georadarjem ter apeliral na izvajalce, da skrbijo za kvaliteto tudi v prihodnje in jim na koncu zaželel uspešno delo.
Tomaž Willenpart, DRSI
Program izobraževanja in usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra:
Na izobraževanju je bilo predstavljenih 5 predavanj, zaključilo pa se je z ogledom filma, ki ga je združenje ZAS posnelo na temo varovanja zdravja pri delu ob obnovitvenih delih na voziščih
1. Asfaltna zmes – asfaltna plast
Predavanje sta pripravila Roman Kugler s podjetja VOC Celje in dr. Primož Pavšič iz instituta GI ZRMK. V prvem delu so bili predstavljeni posamezni gradniki asfaltih zmesi, njihova vloga v zmesi ter zahteve standardov za kamnite frakcije, bitumne in za proizvedene asfaltne zmesi. Prikazane so bile tudi osnove projektiranja asfaltnih zmesi glede na predvideno prometno obremenitev. V drugem delu so bile obravnavane asfaltne plasti, ki sestavljajo voziščne konstrukcije, od nosilnih in veznih do obrabno-zapornih asfaltnih plasti. Vsaka plast v konstrukciji ima svojo vlogo in mora zadoščati zahtevam tehničnih specifikacij. Predavatelj je v zadnjem delu opisal tudi postopek vgradnje asfalta in ob tem opozorili na pogoste napake, ki se ob tem pojavljajo in pomembno vplivajo na končno kvaliteto vgrajenih plasti oz. voziščne konstrukcije.
Dr. Primož Pavšič, GI ZRMK
2. Temperatura asfalta
V predavanju, ki ga je pripravil Roman Bašelj iz inštituta Igmat, je bila obravnavana temperatura asfalta in njen pomen v vseh fazah postopka proizvodnje in vgradnje asfalta. Že pri načrtovanju asfaltnih zmesi je potrebno poleg prometnih obremenitev poznati tudi klimatske pogoje lokacije in glede na to določiti tip bitumenskega veziva v asfaltni zmesi. Pri proizvodnji asfalta sta temperatura in čas proizvodnje bistveni faktor, ki vpliva na kvaliteto zmesi. Previsoka temperatura pomeni večjo začetno oksidacijo in posledično t.i. staranje bitumna. Pri transportu asfaltnih zmesi je bistveno, da proizvedeno temperaturo v čim večji meri ohranimo, zato so tu postavljene zahteve po opremi transportih sredstev in transportnem času. Tudi pri vgradnji asfalta je temperatura zelo pomembna, saj vpliva na vgradljivost zmesi in posledično homogenost in zgoščenost plasti. Tukaj so temperature omejene navzdol, tako glede temperature zmesi, kot tudi zunanje temperature in vremenskih pogojev. V zadnjem času se na trgu pojavljajo dodatki, ki z zmanjšanjem viskoznosti bitumna omogočajo proizvodnjo asfalta pri nižjih temperaturah. V prihodnosti bo zaradi okoljevarstvenih zahtev (zmanjševanj emisij in porabe energentov) temperaturo proizvodnje potrebno občutno znižati, zato je obvladovanje temperature v vseh fazah zelo pomembno.
Roman Bašelj, Igmat d.d.
3. Armaturne mreže iz steklenih vlaken
Predavanje v zvezi uporabo armaturnih mrež je pripravi predstavnik podjetja Adfors, Ilija Radenović. Kljub temu da se v svetu mreže v asfalterstvu uporabljajo že več deset let, pri nas njihova uporaba še ni razširjena, se pa v zadnjem obdobju vedno več predpisujejo in uporabljajo. Uporabljajo se za preprečitev nastanka oz prenosa razpok iz spodnjih nosilnih plasti v obrabno plast. Delujejo tako, dase napetosti, ki nastanejo pri prometni ali klimatski obremenitvi in premikanju, prenesejo na mrežo in te jih kot horizontalne napetosti prevzamejo in prenašajo naprej. Običajno se vgrajujejo se pred izvedbo obrabno zaporne asfaltne plasti bistvena pa je dobra zlepljenost mreže z asfaltnimi plastmi. Obstaja več vrst mrež glede na material, največkrat pa se uporabljajo mreže iz steklenih vlaken, ki tudi prevzemajo največjo natezne napetosti. Predavatelj je ob koncu predstavitve prikazal tudi način vgradnje mrež in opozoril na napake, ki se pri tem najpogosteje dogajajo.
4. Izkušnje s ponovno uporabo asfaltnega granulata
Asfalt je gradbeni material, ki ga možno v celoti ponovno uporabiti vendar je za to potrebno razpolagati z ustrezno tehnologijo in znanjem. Zahteve standardov za ponovno uporabo in izkušnje, ki jih s tem že imamo je predstavil Luka Cuderman iz podjetja GGD. Največje zaloge bitumna imamo v že zgrajenih asfaltnih voziščih in pri popravilih le teh je za ponovno uporabo bistveno, da že pri odstranjevanju asfalta na objektu ločimo različne plasti po vrstah, jih nato na deponijah ustrezno skladiščimo in tako pridobljen asfaltni granulat redno pregledujemo. Podrobneje je bil v nadaljevanju predavanja predstavljen celoten postopek reciklaže asfaltnega granulata na asfaltnem obratu in testna polja, kjer je bila tako proizvedena asfaltna plast vgrajena. Preiskave zmesi in plasti, kjer je bilo uporabljeno 30% granulata in pomlajevalec bitumna, so pokazale, da kvaliteta bitumna v primerjavi s klasičnimi asfalti ni odstopala. Izkušnje torej kažejo, da je s pravim pristopom ponovna uporaba asfalta povsem enakovredna standardnim načinom proizvodnje asfalta.
Luka Cuderman, GGD d.d.
Izobraževanje se je zaključilo z ogledom filma Varovanje zdravja pri delu pri obnovitvenih delih na voziščih. Tradicionalno je bil na koncu vsem udeležencem je bil po elektronski pošti poslan test z vprašanji na temo izobraževanja. Na podlagi prejetih rešenih testov je bil na Inženirsko zbornico Slovenije poslan seznam udeležencev izobraževanja, katerim bodo dodeljene 3 kreditne točke pri IZS.
Preiskus znanja in anketa
Po končanem izobraževanju so bili udeleženci povabljeni še k opravljanju pisnega preiskusa znanja in izpolnitvi ankete. Preiskus je zajemal 15 vprašanj in ga je uspešno rešilo 54 udeležencev. Uspešni so bli vsi, ki so pravilno odgovorili na vsaj 7 ali več vprašanj. Seznam je objavljen na spletni strani ZAS v rubriki https://www.zdruzenje-zas.si/index.php/si/predstavitev/sekcija-za-izobrazevanje.
Anketo o zadovoljstvu je izpolnilo 43 udeležencev izobraževanja, ki so bili z izobraževanjem v splošnem zadovoljni, saj so ga ocenili s povprečno oceno 4,44 (ocene od 1 do 5) ter skupno povprečno oceno izobraževanja 4,51. Pobude, predloge in mnenja, ki so jih podali nekateri udeleženci, bodo v pomoč pri organizaciji izobraževanj v prihodnosti.
