Izobraževanje in usposabljanje asfalterskega kadra je ena izmed pomembnejših aktivnosti Združenja asfalterjev Slovenije ZAS, tako smo tudi letos, 16. in 17. marca organizirali tradicionalno, že 26. usposabljanje asfalterjev.
Po treh letih, smo srečanje lahko spet organizirali v živo, medtem ko smo zadnji dve leti usposabljanja zaradi epidemije imeli na daljavo. Izobraževanje je bilo spet organizirano regijsko na dveh različnih lokacijah, 16. 3. v Murski Soboti in 17.3. v Ljubljani. V Murski Soboti je bil teoretični del v kino dvorani TC Maksimus, praktični del pa je bil predstavljen na lokaciji asfaltne baze Pomgrad. V Ljubljani so predavanja potekala v dvorani Tehnološkega park Lj. Brdo, praktični prikaz na poligonu pa je bil organiziran na lokaciji asfaltne baze Trgograd v Smodinovcu.
Letošnje usposabljanje je bilo namenjeno predvsem t. i. operativnemu kadru torej delovodjem, vodjem skupin, strojnikom, tehnologom pa tudi laboratorijskemu osebju, nadzornim inženirjem, in drugim, ki prihajajo v stik z asfaltersko dejavnostjo, bodisi kot izvajalci, nadzorniki ali naročniki.
Skupaj se je dogodka udeležilo 160 slušateljev iz cele Slovenije. Prišli so iz vseh naših vidnejših izvajalskih podjetij, nekaj pa tudi iz podjetij, ki nastopajo kot Naročniki; Nadzorniki oz. Inženirji.
2. dan izobraževanja, dvorana v Tehnološkem parku v Ljubljani, preko 100 udeležencev
Izobraževanje je bilo tudi tokrat sestavljeno iz teoretičnega, kjer je bilo predstavljenih 5 prispevkov in in praktičnega dela s tremi različnimi prikazi , končalo pa se je s preizkusom znanja in izpolnitvijo ankete o zadovoljstvu.
Program izobraževanja:
Prvi prispevek je obravnaval proizvodnjo asfaltnih zmesi od osnov proizvodnje, do novih zahtev za okolju prijaznejšo proizvodnjo asfaltnih zmesi. Naslednji prispevki so obravnavali vgradnjo asfalta in detajle kateri najbolj vplivajo na kvaliteto vgradnje in s tem na življenjsko dobo voziščne konstrukcije.
Uvodni del
V uvodu sta udeležence v Murski Soboti pozdravila in nagovorila g. Dean Donko, Pomgrad, v imenu ZAS pa Marjan Marolt ter v Ljubljani mag. Slovenko Henigman, predsednik ZAS ter g. Tomaž Willenpart predstavnik naročnika DRSI.
Vsi so poudarili pomen takšnih strokovno izobraževalnih srečanj, posebej v časih ko se branža spet nahaja pred velikimi izzivi. Iz ene negotovosti oz krize prehajamo v novo, epidemiološka se še niti ni končala, ko je nastopila tako imenovana geopolitična z vojno v Ukrajini. Izvajalci se srečujejo s težavami pri dobavi materialov in gradbenih proizvodov in z nenormalnim gibanjem cen materialov in goriv. Dela je sicer dovolj, morda celo preveč, že nekaj časa se podjetja srečujejo s pomanjkanjem kadrov. Veliki infrastrukturni projekti so šele dobro začeli, letos je pred nami še volilno leto. Izziv bo, kako izpolniti vse potrebe naročnikov in kako v tej situaciji obvladovati stroške izvedbe projektov.
Ne glede na to je dejstvo, da zadnjih nekaj let beležimo stabilno proizvodnjo asfalta . Lani smo v Sloveniji spet dosegli in celo presegli 2 mio ton, kar je količina s katero smo zadovoljni.
Torej z optimizmom gledamo naprej, pomembno je, da je vsaka tona kvalitetno vgrajena, čemur so takšna usposabljanja prvenstveno namenjena. Da se ohranja pridobljeno znanje, spoznava nova dognanja in da tudi na ta način promoviramo stroko in vanjo vključimo mlajše generacije.
Teoretični del izobraževanja:
Predstavljene so bile naslednje teme, ki so jih predstavili predavatelji, strokovnjaki na svojem področju.
- Osnove asfalterstva in gradnja zelenih cest – Zvonimir Britovšek, DRI in Roman Kugler, VOC
- Temperaturna segregacija – Rok Rošer, Kolektor CPG
- Zlepljenost in stiki – Roman Bašelj, IGMAT
- Armaturne mreže – Ilija Radenović, Adfors
- Reciklaža s penjenim bitumnom – Damijan Zore, IGMAT
Osnove asfalterstva in gradnja zelenih cest – Zvonimir Britovšek (DRI) in Roman Kugler (VOC)
V prispevku je bil v začetku predstavljen zgodovinski pregled uporabe asfalta in bitumna in osnovni pojmi o sestavi asfaltnih zmesi. Nadalje so bili predstavljeni sodobni asfalti in spremembe, ki jih uvajamo za okolju prijaznejšo proizvodnjo asfalta. Ta temelji predvsem na znižanju temperature proizvodnje, ponovni uporabi asfaltnega granulata, porabi t.i. sekundarnih virov ter uporabi dodatkov za manj hrupne asfaltne površine. Predstavljeni so bili pojmi, vroči, topli in hladni asfalti, kakšni so postopki znižanja temperature in kako to vpliva na porabo energentov in emisije ki pri proizvodnji in vgradnji nastajajo .
V zadnje delu je bil predstavljen primer proizvodnje in gradnje asfalta z gumi modificiranim bitumnom na državni cesti v okolici Velenja. Uporaba gumi granulata, v obravnavanem primeru po t.i. suhem postopku, lahko občutno zniža kotalni hrup asfaltne površine.
Temperaturna segregacija pri vgradnji asfaltnih zmesi – Rok Rošer (Kolektor CPG)
V drugem predavanju je bila predstavljena tema, ki odpira nov pogled na vgradnjo asfalta v povezavi s temperaturo asfaltne zmesi. Meritve temperature asfalta ob zvračanju v finišer kažejo na velike razlike v temperaturi dobavljene asfaltne zmesi. Razlike med »skorjo« in notranjostjo je lahko tudi do 50oC, kar ima za posledico pojav ohlajenih mest za vgrajevalno desko finišerja.
Govorimo o t.i. temperaturni segregaciji, ki ima za posledico slabše zgoščena mesta v asfaltni površini, potencialna mesta za nastanek predčasnih poškodb na asfaltni površini.
V nadaljevanju so bili predstavljeni primeri poškodb na nekaterih odsekih slovenskih cest, in ukrepi za preprečevanje temperaturne segregacije. To so uporaba izoliranih kamionov in zaprtih ponjav, potisno raztovarjanje in uporaba podajalnikov asfaltne zmesi.
Zlepljenost in stiki – Roman Bašelj (Igmat)
V prispevku so bili nazačetku predstavljeni parametri, ki najbolj plivajo na trajnost asfaltne utrditve, povezani z vgrajevanjem asfaltnih plasti. To so posamezna in skupna debelina plasti, zgoščenost plasti, zlepljenost plasti in prečni in vzdolžni stiki. Predstavljene so bile tudi zahteve tehničnih specifikacij za vse navedene parametre ter finančni odbitki, če se zahteve ne izponjujejo.
V nadaljevanju je bilo podrobneje predstavljeno kaj vpliva na doseganje zlepljenosti asfaltnih plasti in kakšne so posledice nezlepljenih oz. slabo zlepljenih plasti. Predstavljen je bil tudi postopek preizkušanja, kriteriji tehničnih specifikacij in nekateri primeri iz prakse.
Drug pomemben detajl pri vgradnji asfaltnih plasti so stiki. V predavanju so bile predstavljene zahteve za izvedbo stikov ter praktični primeri in napotki za pravilno in trajno izvedbo prečnih in vzdolžnih stikov.
Armaturne mreže in njihova uporaba – Ilija Radenović (Adfors)
Predstavnik Adfors, g. Ilija Radenović je pripravil predavanje v zvezi uporabo armaturnih mrež. Kljub temu da se v svetu mreže v asfalterstvu uporabljajo že več deset let, pri nas njihova uporaba še ni razširjena, se pa v zadnjem obdobju vedno več projektirajo in uporabljajo. Uporabljajo se za preprečitev nastanka oz. prenosa razpok iz spodnjih nosilnih plasti v obrabno plast. Delujejo tako, da se napetosti, ki nastanejo pri prometni ali klimatski obremenitvi in premikanju, prenesejo na mrežo ter se horizontalno prenašajo naprej. Običajno se vgrajujejo pred izvedbo vezne oz. obrabno zaporne asfaltne plasti. Obstaja več vrst mrež glede na material, največ pa se uporabljajo mreže iz steklenih vlaken, ki tudi prevzemajo največjo natezne napetosti.
Predavatelj je na poligonu tudi predstavil različne vrste armaturnih mrež, njihov namen uporabe in prikazal tudi način vgradnje ter opozoril na napake, ki se pri tem najpogosteje dogajajo.
Reciklaža s penjenim bitumnom – Damijan Zore (Igmat)
Že več kot 20 let je v Sloveniji prisotna tudi tehnologija hladne reciklaže obstoječih voziščnih konstrukcij z uporabo penjenega bitumna kot veziva. V prispevku je bil predstavljen pregled dosedanje prakse izvedbe takšnih reciklaž in smernice in zahteve, ki jih prinaša nova tehnična specifikacija, ki je pripravljena in bo v bližnji prihodnosti stopila v veljavo. Te so: uporaba bitumenske emulzije kot veziva, uporaba apna kot polnila, določanje aktivnega polnila, izvedba bankin in robnih pasov in še nekatere druge.
Podane so tudi zahteve za vgradnjo od vzdolžnih in prečnih preklopov plasti, do hitrosti premikanja reciklatorja in načina nega stabilizirane plasti.
Praktični del izobraževanja:
Slušatelji so bili so po končanih predavanjih povabljeni še na praktični prikaz na poligonu. 1. dan, v Murski Soboti je bil prikaz izveden na lokaciji asfaltne baze Pomgrad, naslednji dan, v Ljubljani pa na lokaciji asfaltne baze Trgograd. Za lažjo spremljavo predstavitev so bili udeleženci izobraževanja razdeljeni v 3 skupine, ki so krožile po posameznih predstavitvenih točkah.
g. Gaberšek iz podjetja Vianova Slovenija je predstavil razne materiale za obdelavo stikov in obdelavo asfaltne površine po vgradnji. Gre za različne materiale, z različnimi nameni uporabe, ob tem je zelo pomembna tudi pravilna priprava stika in ustrezen nanos.
Armaturne mreže za ojačitev asfaltnih plasti je predstavi g. Ilija Radenović iz podjetja Adfors. Na voljo je več vrst armaturnih mrež, za različen namen uporabe in prikazal je bil tudi način vgradnje posameznih mrež.
Vgrajevanje asfaltnih zmesi s poudarkom na izvedbi stikov so predstavili strokovnjaki podjetja Ro-tehnologija.
Preskus znanja in anketa o zadovoljstvu
Po končanem usposabljanju so bili udeleženci povabljeni še k opravljanju pisnega preskusa znanja in izpolnitvi ankete. Preizkus, ki je zajemal 14 vprašanj je reševalo 142 udeležencev. Uspešnih so bili vsi, ki so pravilno odgovorili na vsaj 7 ali več vprašanj.
V obeh dneh se je dogodka udeležilo 160 ljudi različnih profilov, od vseh nivojev operativnega izvajalskega kadra, vzdrževalcev, do tehnologov v laboratorijih, nadzornih inženirjev in predstavnikov naročnikov. Anketa udeležencev je pokazala, da so bile vsebine dobro izbrane, odlično predstavljene in da so udeleženci pridobili prave informacije in znanja, ki jim bodo koristila pri delu v prihodnje.
Anketo o zadovoljstvu je izpolnilo 136 udeležencev izobraževanja. Udeleženci so bili z izobraževanjem v splošnem zadovoljni, saj so ga ocenili s skupno povprečno oceno 4,7 (ocene od 1 do 5).
