Program je vključeval 18 strokovnih prispevkov, od tega devet mednarodnih in devet domačih, štiri komercialno-tehnične predstavitve ter eno motivacijsko predavanje ter podelitev priznanj. Na razstavnem prostoru je 40 razstavljavcev in pokroviteljev predstavilo najnovejše rešitve, tehnologije in inovacije, kar je udeležencem omogočilo neposreden vpogled v aktualen razvojni utrip panoge.

Glede na obseg in strokovni pomen ima kolokvij za slovensko asfaltno industrijo značaj kongresnega dogodka. Ob njegovem zaključku so bili oblikovani sklepi, ki bodo usmerjali prihodnje delovanje ZAS in služili kot strokovna podlaga vsem, ki delujejo na področjih asfaltnih in voziščnih tehnologij.

^{Slika1: Udeleženci 20. KABV}

Glavne teme 20. kolokvija so bile usmerjene v trajnostni razvoj asfaltne industrije, pri čemer so izstopale recikliranje, krožno gospodarstvo, zmanjševanje ogljičnega odtisa ter uporaba novih metodologij. Pomemben del razprav je bil namenjen tudi tehnološkim inovacijam pri proizvodnji, projektiranju in vzdrževanju asfaltnih vozišč, vključno z digitalizacijo procesov, združenih pod konceptom Asfalt 4.0. Posebna pozornost je bila namenjena energetski učinkovitosti, optimizaciji materialov ter sodobnim pristopom za zagotavljanje trajne in kakovostne cestne infrastrukture.

Uvodni nagovor, otvoritev Kolokvija in vabljena predavanja

V uvodnem nagovoru je udeležence pozdravil Robert Kuzman, predsednik Nadzornega odbora ZAS.

^{Slika 2:  Robert Kuzman, predsednik NO ZAS}

Na otvoritvi jubilejnega 20. Kolokvija so udeležence pozdravili mag. Slovenko Henigman, predsednik ZAS, Sašo Berger, predsednik uprave družbe Petrol, Karmen Praprotnik, direktorica Direkcije za infrastrukturo, ter Ralf Pomp, predsednik evropskega združenja EAPA.

^{Slika 3: mag. Slovenko Henigman, predsednik ZAS}

Predsednik Združenja asfalterjev Slovenije mag. Slovenko Henigman je v uvodnem nagovoru ob otvoritvi 20. kolokvija poudaril, da dogodek predstavlja pomemben mejnik, saj obeležuje 30 let neprekinjenega strokovnega razvoja asfalterske industrije v Sloveniji. V tem času se je razvil v osrednje strokovno regijsko srečanje, ki povezuje domače in mednarodne strokovnjake ter krepi sodelovanje z evropskimi organizacijami, zlasti z EAPA.

V govoru je predstavil ključne dosežke industrije v preteklih letih: dvig kakovosti asfaltnih zmesi, uvedbo obveznih dinamičnih laboratorijskih preskusov, pospešen razvoj toplih asfaltov, povečanje deleža recikliranja asfaltnih zmesi ter posodobitev asfaltnih proizvodnih obratov. Ob tem je opozoril, da se industrija kljub napredku še vedno sooča z izzivi, predvsem s pomanjkanjem kadrov, s potrebo po nadaljnji digitalizaciji ter z zahtevami trajnostnega javnega naročanja, ki zahteva usklajevanje meril cene in kakovosti.

Posebno pozornost je namenil tudi pomenu cestne infrastrukture, ki v Sloveniji predstavlja hrbtenico prometnega sistema in vključuje tri ključne evropske TEN-T koridorje. Zaradi naraščajočih prometnih obremenitev, zlasti težkih vozil, je po njegovih besedah nujno načrtovanje razširitev kapacitet, med drugim uvedba 3-pasovnih avtocest, ter ustrezna zasnova sodobnih voziščnih konstrukcij.

^{Slika 4: Sašo Berger, predsednik uprave, Petrol}

Sašo Berger, predsednik uprave družbe Petrol, je poudaril, da je Kolokvij postal stičišče stroke, kjer se obravnavajo najpomembnejše teme razvoja in inovacij cestne infrastrukture. Kolokvij ima pomembno vlogo pri povezovanju znanja, kar neposredno vpliva na razvoj gospodarstva. Pri nagovoru je izpostavil nujnost tesnega sodelovanja med stroko, naročniki in izvajalci, saj je le s skupnim delovanjem mogoče zagotavljati varna in trajna vozišča. Zaključil je, da skupaj ustvarjamo panogo, ki pomembno prispeva k razvoju in konkurenčnosti slovenskega  gospodarstva, medtem ko kakovostni bitumni ostajajo ključen element pri iskanju trajnostnih rešitev.

^{Slika 5: Karmen Praprotnik, direktorica DRSI}         

Karmen Praprotnik, direktorica Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), je v svojem nagovoru poudarila, da je izvedba kakovostnega asfaltnega vozišča rezultat obsežnega strokovnega znanja, visoke inženirske natančnosti ter odgovornega pristopa. DRSI se zaveda ključnega pomena cestne infrastrukture ter kot upravljavec približno 6.000 kilometrov glavnih in regionalnih cest posebno pozornost namenja načrtovanju, vzdrževanju in razvoju voziščnih konstrukcij. Osrednji cilj DRSI ostaja zagotavljanje varnih cest. Poseben poudarek je bil namenjen razvoju novih asfaltnih zmesi, večji uporabi recikliranih materialov, zmanjševanju ogljičnega odtisa ter prilagajanju vse zahtevnejšim okoljskim in podnebnim zahtevam. Trajnostno usmerjeni pristopi in tehnološke inovacije bodo ključnega pomena za nadaljnji razvoj cestne infrastrukture.

^{Slika 6:  Ralf Pomp, predsednik EAPA}

Ralf Pomp, predsednik Evropskega asfalterskega združenja (EAPA), je v svojem nagovoru izpostavil delo ZAS kot zgled zelo aktivnega in strokovno prepoznavnega člana združenja. Poudaril je širši družbeni in gospodarski pomen cestne infrastrukture za razvoj gospodarstva, mobilnost prebivalstva ter prometno varnost. Ob tem je izrazil podporo organizaciji strokovnih srečanj, kakršno je Kolokvij, saj ta pomembno prispevajo k izmenjavi znanja, povezovanju stroke in iskanju skupnih odgovorov na prihodnje izzive. Udeležence Kolokvija je spodbudil k aktivnemu sodelovanju, strokovni razpravi ter izmenjavi mnenj.

Otvoritvi Kolokvija so sledila vabljena predavanja. Prvi sklop je povezoval mag. Slovenko Henigman. Vabljeni predavatelji so bili tokrat dr. Carsten Karcher, generalni sekretar EAPA, Matic Poznič, vodja obnov pri družbi DARS, ter dr. Juan Jose Potti, predsednik španskega združenja ASEFMA.

Dr. Carsten Karcher je v svojem prispevku predstavil, kako evropska asfaltna industrija odgovarja na Evropski zeleni dogovor z osrednjim fokusom na razogljičenju, krožnem gospodarstvu in prehodu na nizkoogljične tehnologije. Prikazal je Roadmap to Net Zero, ki vključuje ukrepe za zmanjšanje emisij v celotnem življenjskem ciklu asfalta, spodbujanje toplih asfaltnih zmesi (WMA), večjo uporabo recikliranih asfaltnih zmesi ter razvoj digitalizacije in avtomatizacije v okviru Asphalt 4.0.

^{Slika 7: dr. Carsten Karcher, generalni sekretar EAPA}

Matic Poznič je predstavil prispevek z naslovom  ‘Stalna vlaganja kot temelj stabilnosti in razvoja AC omrežja’. Poudaril je, da slovensko avtocestno omrežje zaradi naraščajočih prometnih obremenitev in staranja infrastrukture zahteva stalna, načrtovana in vse bolj obsežna obnovitvena vlaganja. DARS izpostavlja pomen celovitega upravljanja infrastrukture, uvajanja trajnostnih tehnologij (npr. večja uporaba recikliranih asfaltnih zmesi, topli asfalti), širitve zmogljivosti na najbolj obremenjenih odsekih ter dolgoročne modernizacije, ki zagotavlja pretočnost, varnost in prilagojenost prihodnjim prometnim zahtevam.

 ^{Slika 8: Matic Poznič, vodja obnov, DARS}

Dr. Juan Jose Potti je v predstavitvi z naslovom ‘Stanje ceste veliko več kot udobje in varnost – poraba goriva/energije in emisije‘ izpostavil, da stanje cest močno vpliva na porabo goriva in emisije CO₂. Študija na madridski avtocesti M-50 je pokazala, da obnova vozišča pomembno izboljša ravnost ceste, kar vodi do znižanja porabe, manjših emisij in ekonomskih prihrankov, posebej na odsekih z večjimi nakloni. Predstavil je koncept CARES, ki obravnava cestno vzdrževanje kot podnebni ukrep, da se projekti vzdrževanja obravnavajo kot projekti zmanjševanja emisij in stroškov, se vključijo v zelene finančne mehanizme ter se komunicirajo uporabnikom z ozaveščevalnimi sporočili o odgovorni mobilnosti. Svoj prispevek je zaključil s poudarkom, da kakovostnejše ceste pomenijo manjšo porabo energije, manj emisij in večjo trajnost.

^{Slika 9: dr. Juan José Potti, predsednik ASEFMA}                                 

Drugi sklop vabljenih predavanj je povezoval Gregor Ficko iz Gospodarske zbornice Slovenije. Svoje prispevke sta predstavila prof. dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Metod Di Batista, prokurist podjetja Sloman.

^{Slika 10: Gregor Ficko, GZS}  

Prof. dr. Jože P. Damijan je predstavil prispevek z naslovom ‘Analize ekonomskih učinkov zamud pri gradnji 3. razvojne osi’. V predstavitvi je poudaril, da prometna infrastruktura močno vpliva na gospodarsko rast, produktivnost, naložbe in zaposlenost. Na primeru pomurske avtoceste je jasno prikazal, da nova cestna povezava lahko obrne razvojne trende in pospeši gospodarsko dinamiko regije. V analizi 3. razvojne osi so ocenjeni veliki učinki izgradnje severnega in južnega kraka: okoli 60 mio EUR dodatne dodane vrednosti, več kot 450 novih delovnih mest, 30–60 mio EUR dodatnega izvoza in več deset novih podjetij na leto. K temu se dodajo tudi pomembni prihranki potovalnega časa in izboljšana dostopnost. Zamik izgradnje, zlasti južnega kraka, prinaša znatno škodo: letne izgube v dodani vrednosti, manj novih podjetij in delovnih mest, izpad investicij ter občutno podražitev projekta (okoli 25 mio EUR dodatnih stroškov na leto). Območje tako izgublja razvojne priložnosti, hkrati pa se zamika tudi pozitiven vpliv na višino vrednosti nepremičnin.

^{Slika 11: prof. dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta UL}

Metod Di Batista je pripravil prispevek z naslovom ‘Kaj se dogaja na slovenski prometni infrastrukturi’. V predstavitvi je obravnaval stanje slovenske prometne infrastrukture, ki se sooča z zastoji, neurejenimi cestami, zamudami v železniškem prometu ter splošnim nezadovoljstvom uporabnikov. Ključni razlogi segajo v zadnjih 15 let prometne politike, ki so v prid ideologiji trajnostne mobilnosti zanemarile razvoj cest in avtocest kljub opozorilom stroke o naraščajoči obremenjenosti le-teh. Posledice so velike: ekonomska in okoljska škoda, zmanjšana prometna varnost ter izguba nekdanje primerjalne prednosti slovenskega AC-sistema v evropskem prostoru. Poudaril je, da zmogljivost avtocest in kakovost uslug ob njih močno padajo, širitve pa so bile desetletja blokirane. V zaključku je predlagal strateške, sistemske in organizacijske spremembe: jasnejšo prometno strategijo, združitev pristojnosti v enem resorju, projektno vodenje in večjo odgovornost kompetentnih kadrov.

^{Slika 12: Metod Di Batista, Sloman}

Strokovne sekcije

Na kolokviju so bile izvedene štiri tematske sekcije.  V nadaljevanju so za posamezno sekcijo zapisani udeleženci in vsebinski poudarki ter zaključki.

RECIKLIRANJE, KROŽNO GOSPODARSTVO IN OSNOVNI MATERIALI V ASFALTU (AGREGATI, BITUMEN IN DODATKI)

^{Slika 13: Zvonko Cotič, Structum}        

^{Slika 14: Markus Spiegl, OMV}

Prva sekcija je bila posvečena temam recikliranja, krožnega gospodarstva ter osnovnim materialom v asfaltnih zmeseh. Sekcijo je moderiral dr. Carsten Karcher (EAPA). V programu so sodelovali Zvonko Cotič (Structum), ki je predstavil primere dobre prakse viadukta Črni Kal in ceste na Mangart. Markus Spiegl (OMV) in Sophie Stϋwe (TU Dunaj) sta predstavila rezultate fizikalno-kemijske analize dvanajstih veziv 70/100 iz različnih virov. Anja Sörensen (Eurobitume) pa je predstavila posodobljeno metodologijo Eurobitume LCA 4.0 za bitumne.

^{Slika 16: Sophie Stϋwe, TU Dunaj}                        

^{Slika 17: Anja Sӧrensen, Eurobitume}

ZELENI PREHOD IN DIGITALIZACIJA

^{Slika 18: Paul Schonauer, TU Dunaj}            

^{Slika 19: Marco Bokies, DAV}

Drugo sekcijo je moderiral Vasja Grmek iz družbe Pomgrad. V okviru sekcije je Paul Schönauer (TU Dunaj) predstavil potek priprave okoljskih deklaracij za asfaltne zmesi (EPD). Marco Bokies, predsednik DAV, je v svojem prispevku osvetlil uporabo okoljskih deklaracij izdelkov za asfalt ter aktualni razvoj na tem področju v Nemčiji. Gilbert Leb iz podjetja Q Point pa je predstavil celostno digitalno vrednostno verigo ter prikazal primere dobre prakse iz različnih evropskih držav, ki dokazujejo njen pomen za učinkovito in trajnostno cestogradnjo.

^{Slika 20: Gilbert Leb, Q Point}

PROJEKTIRANJE, GRADNJA IN VZDRŽEVANJE KONSTRUKCIJ ASFALTNIH VOZIŠČ

Tretjo sekcijo je vodil Roman Bašelj z inštituta Igmat. Uvodni prispevek je predstavil Damijan Zore (Igmat), ki je obravnaval zgoščevanje asfaltnih plasti. Sledil je Franc Pungerčič (Vianova Slovenija) s predstavitvijo površinskih prevlek kot sestavnega dela krajinskih in okoljskih ureditev. Samir Irzayev iz podjetja Rettenmaier & Söhne GmbH + Co KG je prikazal potencial uporabe recikliranega asfaltnega materiala (RAP). Sekcijo je sklenila županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak s prispevkom o izvajanju asfalterskih del v občini.

^{Slika 21: Damijan Zore, Igmat}                       

^{Slika 22: Franc Pungerčič, Vianova Slovenija}

^{Slika 23: Samir Irzayev, Rettenmaier & Sӧne GmbH + Co KG}     

^{Slika 24: Romana Lesjak, Občina Črna na Koroškem}

PROIZVODNJA ASFALTNIH ZMESI, TESTIRANJE, OPREMA

V sekciji z naslovom Proizvodnja asfaltnih zmesi, testiranje, oprema, ki jo je moderirala dr. Lidija Ržek, ZAG, so prispevke predstavili dr. Dejan Hribar, STRABAG – naslov njegove teme je bil ‘Poskusna polja s toplimi asfalti po postopku penjenega bitumna na odsekih AC 0043 in AC 0067 (Vransko – Blagovica): Način do boljše trajnosti in zmanjšanja ogljičnega odtisa‘ –, predstavnik podjetja Iterchimica Matteo Fumagalli s prispevkom ‘Dodatki za WMA za izboljšanje vgradnje asfalta: tehnika za trajna asfaltna vozišča‘ ter dr. Primož Pavšič, ZAG, ki je predstavil uporabo bitumna PMB 45/80-65 v proizvodnji toplih asfaltnih zmesi.

^{Slika 25: dr. Dejan Hribar, STRABAG}                                                   

^{Slika 26: Matteo Fumagalli, Iterchimica}

^{Slika 27: dr. Primož Pavšič, ZAG}

MOTIVACIJSKO PREDAVANJE

Moderatorka in povezovalka celotnega četrtkovega dogajanja Špela Močnik Paradiž je v sklopu motivacijskega predavanja na Kolokviju gostila Simona Marčiča, ekstremnega motorista in voznika na dirkaški preizkušnji Rally Dakar.

^{Slika 28: Špela Močnik Paradiž in Simon Marčič}

Tehnične predstavitve podjetij in njihovih produktov

Na kolokviju so se v sklopu tehničnih predstavitev podjetij in njihovih produktov, ki jih je vodil Matevž Žiberna, predstavila štiri podjetja, in sicer družbe Petrol, Murexin, Q Point in Reneso.

^{Slika 29: Petrol}                          

^{Slika 30: Murexin}

^{Slika 31:Q Point}                   

^{Slika 32: Reneso}

Podelitev priznanj ZAS

Združenje asfalterjev Slovenije (ZAS) je letos na Bledu obeležilo jubilejni 20. Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih – pomemben mejnik, ki ga ne bi dosegli brez dolgoletnega partnerstva z družbo Petrol. V ta namen je ZAS predsedniku uprave Petrola Sašu Bergerju izročilo priznanje za uspešno sodelovanje že od leta 1996.

^{Slika 33: Predsednik Združenja asfalterjev Slovenije mag. Slovenko Henigman in Sašo Berger, predsednik uprave družbe Petrol}

Združenje asfalterjev Slovenije na Kolokviju tradicionalno podeljuje posebna priznanja posameznikom za njihov prispevek na področju asfalterske panoge in/ali za pomoč pri delovanju ZAS. Na tokratnem dogodku so priznanja prejeli Sebastjan Černigoj, vodja projektov pri gradnji in vzdrževanju cest v družbi Kolektor CPG, Matic Poznič, vodja službe za obnove avtocest v Sloveniji v družbi DARS, Marijan Prešeren iz družbe DRI, upravljanje investicij, ter Ralf Pomp, predsednik evropskega združenja EAPA.

Najvišje priznanje ZAS ambasador asfalta za obdobje 2025–2027 je prejel Zvonko Cotič, direktor raziskav in razvoja v družbi Structum.

^{Slika 34 (z leve): Matic Poznič; DARS, Zvonko Cotič; Structum, Marijan Prešeren; DRI, upravljanje investicij, Sebastjan Černigoj; Kolektor CPG in Ralf Pomp; EAPA}

Več o prejemnikih priznanj: https://www.zdruzenje-zas.si/podelitev-priznanj-20-kolokvij-o-asfaltih-bitumnih-in-voziscih-november-2025/

Glavni poudarki in zaključki

20. kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih je utrdil svojo vlogo osrednjega strokovnega srečanja na področjih cestnih materialov in tehnologij. Predstavljene raziskave, tehnični prispevki ter izkušnje iz prakse so omogočili poglobljen vpogled v aktualne izzive in trende, ki oblikujejo razvoj sodobnih voziščnih konstrukcij. Razprave so poudarile ključne usmeritve k izboljšanju trajnosti asfaltnih plasti, optimizaciji bitumenskih veziv, uvedbi modificiranih materialov ter nadgradnji postopkov vgradnje in nadzora kakovosti. Poseben poudarek je bil namenjen vplivu prometnih obremenitev in klimatskih sprememb na življenjsko dobo vozišč, kar dodatno potrjuje potrebo po strokovnem pristopu pri načrtovanju, vzdrževanju in sanaciji cestne infrastrukture.

Kolokvij je izpostavil pomembnost stalnega razvoja novih metod, digitalizacije procesov in uvajanja naprednih diagnostičnih orodij, ki omogočajo bolj zanesljivo oceno stanja vozišč ter učinkovitejše upravljanje življenjskega cikla cest.

^{Slika 35: Skupinska slika udeležencev}

The post POROČILO: 20. Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih appeared first on ZAS.

KABV bo potekal v čudovitem mestu Bled, Slovenija, in sicer od 26. do 28. novembra 2025 v hotelu Rikli Balance. Dogodek je namenjen strokovnjakom s področja asfaltne industrije, vključno s proizvajalci asfalta, izvajalci, naročniki, inženirji, projektanti ter akademiki.

• Sekcija 1: Recikliranje, krožno gospodarstvo in osnovni materiali v asfaltu (agregati, bitumen, dodatki)
• Sekcija 2: Proizvodnja asfaltnih zmesi, testiranje in oprema
• Sekcija 3: Projektiranje, gradnja in vzdrževanje konstrukcij asfaltnih vozišč
• Sekcija 4: Asfalt 4.0 in napredne tehnologije

Vsi oddani prispevki bodo objavljeni v zborniku kolokvija, Programski odbor pa bo izmed njih izbral tiste, ki bodo predstavljeni v živo.

Za potrditev vaše udeležbe vas vljudno prosimo, da nam najkasneje do 30. aprila 2025 posredujete naslov vašega članka, izbrano sekcijo ter kratek povzetek.

Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in se veselimo vaše prisotnosti.

Več informacij na spletni strani

POVABILO REFERENTOM

The post 20. Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih – Povabilo referentom appeared first on ZAS.

Po velikosti srečanja in pomembnosti dogodka, ima Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih kongresni značaj za slovensko industrijo asfalta, kjer se ob koncu pripravijo zaključki, ki so vodilo dela združenja ZAS v naslednjih letih. Velika želja asfalterske branže je, da te zaključke uporabljajo vsi, ki so kakorkoli povezani z asfaltersko dejavnostjo.

Glavne teme letošnjega 19. Kolokvija o asfaltih, bitumnih in voziščih na Bledu so bile napredne asfalterske tehnologije, digitalizacija – zajem in obdelava podatkov (ASFALT 4.0) in uveljavitev ESG okoljskih standardov. Tudi asfalterska industrija je pred zelenim prehodom, kateremu je podrejenih veliko aktivnosti, zato se med ostalim znižuje temperatura proizvodnje asfaltnih zmesi in dviguje delež ponovne uporabe starih asfaltnih zmesi v novih.

V nadaljevanju je predstavljen potek 19. Kolokvija o asfaltih, bitumnih in voziščih in Zaključke.

Uvodni nagovor, otvoritev Kolokvija in vabljena predavanja

V uvodnem nagovoru je udeležence pozdravil g. Primož Petrič, ustanovitelj podjetja Mapri Proasfalt d.o.o. in Ambasador asfalta 2017-2019. Glavni poudarek nagovora je bil, da so ceste in ostala infrastruktura ključne za gospodarsko rast in razvoj družbe. Izvajalci so usposobljeni za gradnjo in vzdrževanje tega državnega ožilja, zato si tudi v prihodnje želijo predvsem stabilnega investicijskega okolja, da bi lahko delali korake v smeri posodabljanja tehnologij in zelenega prehoda.

Na otvoritvi Kolokvija so udeležence pozdravili mag. Slovenko Henigman, predsednik ZAS, g. Aleš Žižmund, , izvršni direktor prodaje poslovnim strankam in javnemu sektorju podjetja Petrol, d.d., g. Ralf Pomp, predsednik evropskega združenja EAPA ter g. Kristjan Mugerli, direktor podjetja Kolektor CPG d.o.o.

Ob otvoritvi kolokvija je predsednik ZAS, mag. Slovenko Henigman poudaril, da zlato investicijsko pravilo zagotavlja stabilno proizvodnjo asfaltnih zmesi v zadnjih letih in želimo si, da bi tako ostalo tudi v naprej. Prometni modeli napovedujejo, da bo promet še naraščal, tako da bo, kljub določenim nasprotovanjem, ceste treba širiti in posodabljati. G. Henigman je poudaril dobro sodelovanje predvsem z naročnikom DARS, kar je pripeljalo do uporabe toplega asfalta in večji ponovni uporaba starega asfalta v novem. Na izzive, kot je pomanjkanje kadra je potrebno odgovoriti z izboljšanjem delovnih pogojev za zaposlene in z digitalizacijo ter s promocijo asfalta, letos med drugim tudi z geslom »cyclists love asphlat«.

Predstavnik Petrola, ki je tudi tokrat prevzelo pokroviteljstvo nad dogodkom, g. Aleš Žižmund, izvršni direktor področja prodaje poslovnim strankam in javnemu sektorju je izpostavil trud skupine Petrola in njihovih dobaviteljev in ter institucij za certificiranje za zagotavljanje kakovost bitumna. Prav tako spremljajo vpeljavo toplih asfaltov, ki smo ji v skupini Petrol v letošnjem letu posvečali veliko pozornosti in aktivnosti, tudi na področju asfaltne industrije želijo doseči visoko zastavljene evropske cilje podnebne nevtralnosti.«

Ralf Pomp, predsednik evropskega asfalterskega združenja EAPA je izpostavil pomen takšnih strokovnih srečanj in nujnost vseh aktivnosti za pospešitev zelenega prehoda. Skupaj s številnimi uveljavljenimi mednarodnimi strokovnjaki so prikazali smer razvoja asfalterske stroke v svetu.

Otvoritev Kolokvija je zaključil Kristjan Mugerli, direktor Kolektor CPG, ki je poudaril da je asfalterska industrija odločena nadaljevati zeleni prehod in postati vodilni pokazatelji pristopa k okolju prijaznim tehnologijam in produktom. Po njegovem mnenju imamo ustrezen kader in stalnim izobraževanjem potrebne prednosti za uspeh v tej zeleni preobrazbi, zato pričakuje , da se bomo v naslednjih letih še posebej osredotočili na doseganje teh ciljev.

Otvoritvi Kolokvija so sledila Vabljena predavanja, moderator tega sklopa je bil dr. Breixo Gómez-Meijide, ki je v uvodu pohvalil slovensko asfaltersko združenje, kot zelo aktivno in uspešno. Vabljeni predavatelji so bili tokrat dr. Lidija Kegljevič Zagorc, članica uprave DARS s prispevkom Upravljanja in vzdrževanja AC in HC v Sloveniji. Avtocestno omrežje v Sloveniji ni več novo in se seveda stara, sorazmerno se tudi stanje vozišč slabša, po drugi strani pa promet narašča še najbolj tovorni promet. DARS spremlja stanje, izračunava indeks PMS in na podlagi tega načrtuje vlaganja v cestno omrežje. Ta so različna glede na stanje in modelsko napovedane prometne obremenitve. Strateški cilj je, da se ohrani, v prihodnje pa tudi dvigne delež dobrih in zelo dobrih odsekov, kar pomeni, da se letno obnovi vsaj 55 km smernih vozišč. V predavanju se je dotaknila tudi problematike zapor in pretočnosti avtocestnih odsekov. V zvezi s tem se povečuje delež obnov v nočnem času oz. izven prometnih konic, vodi se evidenca zapor in o njih obvešča uporabnike, uvedli pa so tudi projekt »speed management« za upravljanje hitrosti po AC odsekih.

g. Piero Munari iz podjetja Arwin & Partners, je predstavil ESG v konceptu avtocestne infrastrukture. Evropska komisija v sklopu zelenega dogovora v preteklem letu izdala klasifikacijski sistem za vzpostavitev jasne opredelitve, kaj je okoljsko trajnostna aktivnost in služi kot orodje za pomoč vlagateljem pri sprejemanju ozaveščenih naložbenih odločitev o okoljsko trajnostnih dejavnostih. Na podlagi teh zahtev se lahko podjetja klasificirajo kot trajnostna in so tako upravičena do boljših pogojev financiranja.

dr. Carsten  Karcher, generalni sekretar EAPA, ki je pripravil prispevek o 50 let EAPA, ki je združenje nacionalnih združenj. Predstavil je preteklost in prihodnost EAPA-e, ki se razvijala in rastla z rastjo Evropske unije. Glavni cilji združenja so promocija prednosti asfalta in vpeljava modernih tehnologij prijaznih zdravju ljudi, varnosti in okolju. Ob 50 letnici je bil pri EAPA-i sprejet manifest s pozivom vsem deležnikom v asfalterstvu k spodbujanju vpeljave novih trajnostnih rešitev.

dr. Juan José Potti, predsednik španskega asfalterskega združenja ASEFMA s prispevkom o Viziji asfaltiranja cest 2030. Najprej je predstavil nekaj pomembnih dosežkov, ki so bili sprejeti na pobudo ASEFMA-e. kot na primer Mednarodni dan vzdrževanja cest in dokument o znižanju CO2 emisij ob primernem vzdrževanju cest. V nadaljevanju je predstavil cilje za prihodnost, kot npr. »Pot razogljičenja«, v asfalterski industriji.

Strokovne sekcije

Na kolokviju so bile izvedene 3 tematske sekcije.  V nadaljevanju so za posamezno sekcijo zapisani udeleženci in vsebinski poudarki ter zaključki.

TOPLE IN RECIKLIRANE ASFALTNE ZMESI

Prva sekcija je bila namenjena razpravi o toplih in recikliranih asfaltnih zmeseh. V sekciji so sodelovali Irena Fortuna, iz DRI upravljanje investicij d.o.o. s prispevkom o Uvajanju toplih asfaltov v Sloveniji, dr. Primož Pavšič iz Zavoda za gradbeništvo, ki je predstavil prispevek o perspektivnih recikliranih materialnih za uporabo v asfaltu, André Täube iz DAV, ki j predstavil prispevek o mejnih vrednostih poklicne izpostavljenosti bitumnu in uporabi WMA ter izkušnjah, ki jih imajo v Nemčiji. Kot zadnja iz 1. sekcije je svoj prispevek predstavila Natascha Poeran iz   Partners in Solutions z naslovom Zavzemanje za krožno gospodarstvo pri asfaltnih voziščih. Moderator sekcije je bil Roman Bašelj iz inštituta IGMAT.

TRAJNOSTNA MOBILNOST IN DIGITALIZACIJA (ASFALT 4.0)

V drugi sekciji, ki jo je moderiral Tadej Lamut iz podjetja CGP so svoje prispevke predstavili Mitja Jurgele iz DRI, ki je govoril o gospodarjenju z infrastrukturo na državnih cestah, Veljko Janjić iz podjetja Bexel Consulting, ki je predstavil integrirano BIM okolje za izgradnjo zaupanja in učinkovitosti v gradnji, Berwich Sluer iz podjetja & NBSP; Partners in Solutions s prispevkom upravljanje življenjskega cikla učinkovitosti vozišč ter Gregor Pretnar iz PNZ, ki je predstavil vlogo cest v trajnostni mobilnosti.

NAPREDNE TEHNOLOGIJE V ASFALTERSTVU

Tretja sekcija je bila namenjena naredim tehnologijam v asfalterstvu. Sekcijo je moderiral Vasja Grmek iz podjetja Pomgrad. V sekciji so sodelovali Damijan Zore iz IGMAT s prispevkom Obnova vozišč z BSM tehnologijo, dr. Breixo Gómez – Meijide iz EAPA , ki je predstavil trenutne aktivnosti v EAPA, Aleksander Ljubič iz inštituta IGMAT, ki je predstavil uporabo zmogljivejših zmesi v vezni asfaltni plasti ter Lasse Antzcak iz podjetja CTS Bitumen s prispevkom GRM- Granulate Rubber Modified, tehnologija prihodnosti.

Okrogla miza in motivacijsko predavanje

Na okrogli mizi, ki jo je vodila ga. Alenka Terlep, novinarka Radio Slovenija so govorili o potrebi po gradnji cest in novih projektih, vodilni managerji: Tomo Kres, Trgograd, Iztok Polanič, Pomgrad, Vido Jagodic, GGD ter Martin Gosenca, CGP. Enotni so bili v zaskrbljenosti glede investicij v prihodnjih letih. Trenutno imajo slovenska gradbena podjetja na cestni in železniški infrastrukturi, še dovolj dela, vendar se nekatera izmed njih končujejo in potrebujejo nova naročila. Podjetja se soočajo tudi s kadrovsko problematiko, ki jo sicer poskušajo reševati z lastnimi usposabljanji in izobraževanji, modernizacijo in primernim nagrajevanjem, vendar je tudi tukaj pomembno stabilno investicijsko okolje.

19. Kolokvij je s svojim predavanjem popestril vrhunski trener Tone Tiselj, ki je primerjal vrhunski šport s poslom in s tem pokazal podporo kampanji »Kolesarji ljubijo asfalt«.

Tehnične predstavitve podjetij in njihovih produktov

V sklopu kolokvija je bilo med tehničnimi predstavitvami predstavljeno skupaj 13 podjetjih s svojimi produkti in izvedenimi projekti. Predstavitve so bile zanimive in izredno napredne.

V prvem delu so bili predstavljeni Petrol, STM, Hywax, Geoservis in Interbkabo, v drugem delu tehničnih predstavitev pa so se predstavila podjetja Petrol, HSH Chemie, Valli Zabban, Interchem, Adfors Saint Gobain, Mapri Proasfalt, Planradar ter Zanutta.

Podelitev priznanj ZAS

Na kolokviju že tradicionalno podeljujemo tudi posebna priznanja za posebne zasluge pri razvoju asfalterske stroke. Na letošnjem kolokviju so nagrade prejeli Tadej Lamut, direktor proizvodnje CGP, Vasja Grmek, pomočnik direktorja gradbenih materialov POMGRAD, mag. Mitja Jurgele, upravljalec investicij v DRI in dr. Juan José Potti, generalni direktor španskega asfalterskega združenja ASEFMA.

Najvišje priznanje ZAS, Ambasador asfalta za obdobje 2023–2025 je prejel Janez Prosen dolgoletni direktor inšitutata Igmat, tudi eden od ustanovnih članov Združenja asfalterjev Slovenije v letu 1996 , ki je vedno sodeloval pri vseh pomembnejših strokovnih odločitvah združenja ZAS.

Več o podelitvi posebnih priznanj

Glavni poudarki in zaključki 19 . KABV

Evropska asfalterska industrija je pred največjimi spremembami v zgodovini. Zeleni prehod, ki smo ga začeli, bo trajal nekaj let, zajemal pa bo okolju in ljudem prijazne rešitve, kot na primer tople asfalte, ponovno uporabo.

Investicijsko okolje mora ostati stabilno tudi v naprej, da bo mogoče nadaljevati strokovni razvoj, ki bo mogoč le s sodelovanjem vseh od investitorjev preko inženirjev in laboratorijev do izvajalcev.

V Sloveniji nas na nekaterih področjih čaka še veliko dela, predvsem pri vzpostavitvi takšnega javnega naročanja, ki bo poleg cene upoštevalo tudi merila trajnostni. Tudi pomanjkanje kadra je izziv, ki ga bo treba še intenzivneje nasloviti s promocijo asfalta z digitalizacijo in modernizacijo v asfalterski dejavnosti.

The post POROČILO: 19. Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih appeared first on ZAS.

Priznanja so prejeli:

mag. Tadej Lamut, univ.dipl.inž.grad.

Tadej Lamut je diplomiral 2001 in 2013 magistriral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani. Kmalu po zaposlitvi v CGP, d.d. iz Novega mesta je pristal v laboratoriju, kjer je bil najprej pomočnik nato pa vodja laboratorija. Tu se je seznanil s skrivnostmi materialov, posebej asfaltov. Od leta 2014 je direktor proizvodnje. Objavil je več strokovnih člankov s področja proizvodnje in standardizacije v asfalterstvu. V Upravno odbor ZAS je bil prvič izvoljen 2016 in v njem deluje v 2. mandatu.  Večkrat se je izkazal kot odličen mediator pri reševanju problemov. Je odločen moderator pri raznih ZAS-ovih dogodkih. Od leta 2017 je član Komisije za asfalt pri DARS.

Tadej Lamut vzpodbuja k aktivnemu delovanju in povezovanju asfalterjev, zato mu Združenje asfalterjev Slovenije podeljuje posebno priznanje.

Vasja Grmek, dipl. inž. elektrotehnike in računalništva

Vasja Grmek je po poklicu dipl. inž. elektrotehnike in računalništva. Študij je končal leta 1998 v Mariboru. Kariero je začel na Cestnem podjetju Maribor, kjer je bil do 2011 direktor proizvodnje, nato pa nadaljeval v podjetjih skupine POMGRAD, d.d., kjer opravlja različne vodstvene naloge in je trenutno pomočnik direktorja področja gradbenih materialov. V ZAS-u deluje že vrsto let, kjer se je izkazal s številnimi pobudami. Od lanskega leta je vodja Strokovnega odbora Zdravje, varstvo delavcev in okolje pri ZAS in član enakega odbora pri EAPA.

Na izobraževanjih, skupščini in kolokviju ZAS je objavil več strokovnih prispevkov in se izkazal z inovativnimi pobudami. Zaradi njegovega prispevka k delovanju asfalterjev, mu Združenje asfalterjev Slovenije podeljuje posebno priznanje.

mag. Mitja Jurgele, univ. dipl.inž.grad.

Mitja Jurgele je 2008 diplomiral in 2013 magistriral je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Zaposlen je pri podjetju DRI upravljanje investicij. Ukvarja se z razvojem sistemov za gospodarjenje s premoženjem, z organiziranjem in spremljavo kontrole kakovosti pri gradnji infrastrukturnih objektov ter s spremljavo stanja vozišč in načrtovanjem vozišč ter obnovitvenih ukrepov. Je avtor številnih strokovnih člankov, objavljenih na mednarodnih in domačih konferencah. Pri ZAS-u je kot predavatelj sodeloval na več izobraževanjih, objavil šest (6) strokovnih prispevkov na kolokviju in na posvetih v Španiji, na Češkem in drugod. Sodeloval je pripravi Knjige ASFALT 3 in pri pripravi strokovnih elaboratov in publikacij ZAS.

Mitja ni samo podajalec znanj iz že ugotovljenih dejstev, ampak tudi znanja željen raziskovalec. Zaradi tega je neprecenljiv pri razvoju tehnologij pri spremljanju uporabe in gradnje cest.

Zaradi njegovega dosedanjega prispevka k razvoju asfalterske panoge mu ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije podeljuje posebno priznanje.

dr. Juan José Potti

Dr. Juan José Potti je imel in ima vrsto domačih in mednarodnih funkcij, zato naj omenimo samo najpomembnejše vezane na asfaltersko industrijo. Od 2006 je generalni direktor španskega asfalterskega združenja ASEFMA. Med leti 2021 do pomladi 2023 je bil predsednik evropskega asfalterskega združenja EAPA, kjer ostaja član Izvršnega in strokovnih odborov. Je eden od najpomembnejših kreatorjev razvoja asfalterske panoge v Evropi. Daje napredne, včasih revolucionarne predloge, ki za panogo pomenijo najprej vznemirjenje, nato pa ji omogočajo hitrejši in učinkovitejši razvoj. Je kreativec in motivator, ki se zaveda, kako pomembne za obstanek so spremembe.

V zadnjih letih je bilo vzpostavljeno odlično sodelovanje med španskim in slovenskim združenjem asfalterjev. Med ostalim skupaj izdajamo koledar Ceste povezujejo ljudi in skupnosti, sodelujemo pri Mednarodnem dnevu vzdrževanja cest in skupaj organiziramo konferenco ASFALT 4.0. Glavni pobudnik opisanih aktivnosti je Juan José Potti. Pa še veliko več. Je tudi dober prijatelj in sodelavec.

Združenje asfalterjev Slovenije se mu zahvaljuje za pobude, ki jih daje asfalterski panogi v Evropi in asfalterstvu v Sloveniji in mu zato podeljuje posebno priznanje.

Upravni odbor ZAS se je pred šestimi letoma odločil, da uspešnim posameznikom, ki so se izkazali s svojim delom in širijo poslanstvo asfalterske industrije ter stanovske organizacije ZAS, Združenja asfalterjev Slovenija na kolokvijih podeljuje naziv AMBASADOR ASFALTA, ki pomeni najvišje priznanje Združenja asfalterjev Slovenije.

Prvi Ambasador asfalta, ki je prejel priznanje leta 2017 na 16. KABV, je bil Primož Petrič, pred štirimi je priznanje prejel Borut Willenpart, tretji pa pred dvema letoma Boris Kalčič.

AMBASADOR ASFALTA za obdobje 2023 – 2025, je Janez Prosen

Janez Prosen je po poklicu univerzitetni inženir gradbeništva. Svojo kariero je začel konec 80. let v podjetju SCT, takratnem največjem slovenskem podjetju in kmalu pristal v njegovem laboratoriju. SCT-jev laboratorij je veljal za valilnico kadrov. Kot konstruktivec, statik, si nikoli ni predstavljal, da bo na projektih bližnjega vzhoda, npr. v Iraku, delal na nizkih gradnjah in bil povabljen v asfaltersko ekipo, kjer je kmalu postal vodja laboratorija za asfalt. Na prelomu tisočletja se je laboratorij osamosvojil, ustanovili so zasebni inštitut Igmat, d.d.. Prosen je bil med glavnimi akterji tega prehoda, prva leta kot namestnik direktorja, potem pa več kot 15 let direktor in predsednik uprave. V letošnjem letu se je formalno upokojil, vendar bo še naprej deloval v nadzornih organih družbe. Ne glede na visok managerski položaj se nikoli ni odvrnil od stroke, posebej asfalterske. Je borec za kakovost, za napredne tehnologije in razvoj. V obdobju 2002 – 2021 je bil vodja Tehničnega odbora pri ZAS, član Tehničnega odbora EAPA, od lanskega leta pa je član Nadzornega odbora ZAS. Je eden od ustanovnih članov Združenja asfalterjev Slovenije v letu 1996 in v vsem tem času ni bilo pomembnejših strokovnih odločitev združenja, pri katerih ne bi sodeloval Janez Prosen.

S svojimi pobudami in delovanjem je omogočil pomemben doprinos k razvoju slovenske asfalterske industrije in dal  zelo velik prispevek k delovanju ZAS. Zato mu ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije na 19. Kolokviju o asfaltih in bitumnih na Bledu podeljuje naziv AMBASADOR ASFALTA.

The post Priznanja 19. Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih appeared first on ZAS.

VABILO NA 19. Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih, 2023

ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije , skupaj s Petrolom kot glavnim pokroviteljem, organizira v času med 29. novembrom in 1. decembrom 2023 že tradicionalni 19. Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih, ki bo potekal v Rikli Balance hotelu na Bledu.

Letošnji Kolokvij bo največje mednarodno srečanje o gradnji in vzdrževanju cest letos v Sloveniji.

Kolokvij je namenjen vsem, ki prihajajo v stik z asfalterskim programom, posebej pa še gradbenim proizvajalcem in izvajalcem, naročnikom, inženiringu, projektantom in akademski sferi.

Pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na izobraževanju pridobijo 4 kreditne točke iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev.

Več informacij na spletni strani www. kolokvij.si

Vljudno vabljeni!

The post 19. Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih appeared first on ZAS.

Ob 25. obletnici delovanja ZAS, ki smo jo obeležili v letošnjem letu, se je Upravni odbor odločil za podelitev sedmih priznanj. Dve priznanji za najboljši magistrski oziroma diplomski nalogi, štiri posebna  priznanja ZAS in priznanje Ambasador asfalta.

Priznanji za najboljši diplomski oziroma magistrski nalogi

Za ta izbor smo se odločili na predlog prof. Petra Liparja iz Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Ljubljani, na Skupščini ZAS, junija 2020.

Gradbeni fakulteti iz Ljubljane in Maribora smo zaprosili za nabor zaključenih diplomskih in magistrskih nalog, ki se uvrščajo med cestogradbene oziroma asfalterske naloge. Pridobljenih je bilo 10 nalog, ki jih je po spodnjih 8. kriterijih ocenila pet članska strokovna komisija, ki jo je določil Upravni odbor ZAS.

Priznanji za najboljši nalogi sta prejela Rok ROŠER in Darko KOKOT.

Posebna priznanja ZAS

Upravni odbor je na svoji 145. seji 29. septembra 2021 imenoval 5 člansko komisijo, ki je izmed devetih evidentiranih strokovnjakov izbrala štiri, ki prejmejo posebna priznanja ZAS in enega, ki se mu podeli naziv Ambasador asfalta.

Posebna priznanja ZAS prejmejo:

mag. RAVNIKAR TURK Mojca, univ.dipl.inž.grad.

je vodja Laboratorija za asfalte in bitumenske proizvode na ZAG Ljubljana, kjer je zadolžena za raziskovalno-razvojne dejavnosti s področja asfalterstva. Mojca Ravnikar Turk je študij gradbeništva končala leta 1988 na Univerzi v Ljubljani na Fakulteti za gradbeništvo, magistrski študij pa leta 2016 na isti fakulteti. Kljub temu, da je specialistka s področja geotehnike se je v zadnjem desetletju zelo uspešno vključila in uveljavila v asfalterski dejavnosti. Med ostalimi aktivnostmi je članica tehničnega odbora za vlago (SIST/ TC VLA) in vodja Sekcije za hidroizolacije pri Združenju asfalterjev Slovenije. Objavila je številne strokovne članke s področja reologije bitumnov in sodelovala pri izobraževanjih ZAS. Na zadnjem E&E Kongresu 2020 (2021) v Madridu je bil njen strokovni referat, ki ga je pripravila s sodelavci, kot prvi slovenski, izbran za javno predstavitev. Mojca Ravnikar Turk vzpodbuja k strokovnemu delovanju tako v ZAG-u kot pri delovanju ZAS, zato ji Združenje asfalterjev Slovenije podeljuje posebno priznanje.

Irena Fortuna, univ.dipl.inž.kem. teh.

Irena Fortuna je diplomirana inženirka kemijske tehnologije.  Od leta 1998 je zaposlena v DRI – Družbi za razvoj investicij, kjer je namestnica vodje Tehničnega sektorja. Od začetka svoje kariere se v vlogi strokovne sodelavke in svetovalke ukvarja z asfalterstvom in asfalterskimi tehnologijami. Je članica Tehničnega odbora in Sekcije za hidroizolacije pri ZAS in vodja strokovnega odbora pri DRSI, Direkcije republike Slovenije za infrastrukturo. V letu 2018 je bila s strani DARS, Družbe za avtoceste v RS imenovana za predsednico Komisije za asfalt, kjer se je izkazala z aktivnim pristopom in različnimi pobudami.

Za angažiranje pri razvoju asfalterske panoge ji Združenje asfalterjev Slovenije podeljuje posebno priznanje.

Borut Gostič

Je univerzitetni diplomirani ekonomist, vodja oddelka za črni program pri energetski družbi PETROL, kjer je pred več kot 30. leti začel svojo kariero. Vsa leta delovanja je v različnih vlogah skrbel za kakovost bitumnov in zadovoljne kupce. Deluje v tehničnem odboru ZAS in je že 15 let član Upravnega odbora ZAS. V vlogi člana Programskega in Organizacijskega odbora za Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih je aktiven od začetka, torej skupaj vseh 24 let.

Borut je zaradi svoje strokovnosti in umirjenega značaja najboljša možna vez med rafinerijami, ki jih v Sloveniji nimamo, in asfaltersko industrijo.

Zaradi vseh njegovih prizadevanj in aktivne vloge pri razvoju asfalterske industrije v Sloveniji ter vloge pri razvoju Združenja asfalterjev Slovenije mu ZAS izreka posebno priznanje.

Dr. Carsten Karcher

Carsten Karcher je diplomiral je na Karlsruhe tehnološkem inštitutu (KIT) v Nemčiji na nekdanji Univerzi v Karlsruheju kot gradbeni inženir. Leta 2004 je na isti univerzi doktoriral. Od leta 1999 je bil znanstveni sodelavec, vodja testnega centra po nemških smernicah in vodja oddelka za tehnologijo gradnje avtocest pri KIT.

Dr. Carsten Karcher je 1. julija 2013 postal tehnični direktor EAPA in se ukvarjal s področjem zdravja, varstva in z okoljskimi vprašanji ter strokovno politiko. S  1. januarjem 2019 je postal generalni sekretar EAPA, European Asphalt Pavement Association, ki ga zelo uspešno vodi.

Tako v vlogi tehničnega direktorja kot v vlogi generalnega sekretarja EAPA je aktiven sopotnik ZAS pri njegovem delovanju. Ko je potrebno se srečujemo v Bruslju ali pa pri nas v Sloveniji, kjer je Carsten objavil večje število strokovnih prispevkov in referatov.

Za pomoč in podporo pri delovanju slovenske industrije asfalta in Združenja asfalterjev Slovenije mu ZAS podeljuje posebno priznanje.

————————————————————————————————————————————-

Upravni odbor ZAS se je pred štirimi letoma odločil, da uspešnim posameznikom, ki so se izkazali s svojim delom in širijo poslanstvo asfalterske industrije ter stanovske organizacije ZAS, Združenja asfalterjev Slovenije na kolokvijih podeljuje naziv

AMBASADOR ASFALTA, ki pomeni najvišje priznanje Združenja asfalterjev Slovenije.

Prvi Ambasador asfalta na 16. KABV, leta 2017, je bil Primož Petrič, drugi pa pred dvema letoma Borut Willenpart.

AMBASADOR ASFALTA za obdobje 2021 – 2023, je Boris Kalčič.

Boris Kalčič je po poklicu strojni inženir in diplomirani ekonomist.

Svojo kariero je začel v Ljubljani konec 80. let. Trgovska žilica in akrobatsko smučanje, kjer je bil jugoslovanski reprezentant, sta ga pripeljala na avstrijsko Koroško, kjer je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja ustanovil svoje podjetje Interchem, GmbH.

V začetni fazi je dobavljal različne kemijske in druge gradbene proizvode v tem delu Evrope. Kmalu za tem pa se je med ostalim osredotočil na dobavo celuloznih vlaken in bitumnov asfalterski industriji.

S svojo energijo, preprečljivostjo in izredno strastjo je na trg vseskozi dobavljal najboljše in inovativne izdelke, za katere je uspel navdušiti naročnike in izvajalce. Kot član Tehničnega odbora in Odbora podjetij in družb ZAS se je pogosto vključil v strokovne razprave in podajal zanimive in koristne rešitve.

Je eden od ustanovnih članov Združenja asfalterjev Slovenije v letu 1996, za katerega je sodeloval pri organizaciji  posameznih srečanj, sestankov in sej Upravnega odbora.

Ker deluje v Avstriji, je bil pogosto most med ZAS in GESTRATA, avstrijskim asfalterskim združenjem, s katerim ima ZAS vzpostavljeno dolgoročno sodelovanje.

S svojimi pobudami in delovanjem je omogočil doprinos k razvoju slovenske asfalterske industrije in dal  velik prispevek k delovanju ZAS. Zato mu ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije na 18. Kolokviju o asfaltih in bitumnih, decembra 2021 na Bledu, podeljuje naziv

AMBASADOR ASFALTA.

The post Priznanja 18. Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih, december 2021 appeared first on ZAS.

Srečanje je, zaradi okoliščin povezanih z zdravstveno krizo, potekalo ob upoštevanju veljavnih omejitev. Poleg preverjanja PCT pogojev je bilo organizirano dodatno dnevno testiranje vseh prisotnih, omogočeno pa je bilo tudi spremljanje dogodka na daljavo, preko neposredne internetne povezave. Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih ima kongresni značaj za slovensko industrijo asfalta, zato so vsakokratni zaključki vodilo njihovega dela v naslednjih dveh letih.

V uvodnem nagovoru udeležencev je predsednik Združenja asfalterjev Slovenije (ZAS) Slovenko Henigman predstavil kje se nahaja slovenska asfalterska dejavnost in kakšni izzivi nas čakajo v prihodnje. Če smo z javnimi naročili in s količinami proizvodnje asfalta lahko zadovoljni, pa nikakor ne moremo biti z aktivnostmi povezanimi z varovanjem okolja in znižanjem emisij v naši panogi. Tu nas v naslednjih letih čaka precej intenzivnega dela.

Dogodek so pozdravili tudi predsednik evropskega združenja EAPA g. Juan José Potti, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo g. Aleš Mihelič, direktorica DRSI ga. Ljiljana Herga in član uprave DARS g. Boštjan Rigler ter član uprave Petrol, ki je tudi tokrat prevzela pokroviteljstvo nad dogodkom, g. Jože Smolič. Vsi so poudarili pomen takšnih dogodkov, čestitali združenju ob obletnici in zaželeli uspešno delo tudi v bodoče.

Osrednja tema tokratnega kolokvija je bila priprava asfalterske industrije na prihajajoče obveze povezane z uresničevanjem evropskega zelenega dogovora. Večina strokovnih referatov je tako obravnavala vsebine kot so, znižanje temperature asfalta in s tem zmanjšanje emisij v okolje, različni načini ponovne uporabe in reciklaže asfalta ter uveljavitev industrije kot panoge po krilatici ASFALT 4.0.

Na kolokviju so bile izvedene štiri tematske sekcije, na katerih so strokovnjaki iz Slovenije in tujine predstavili najnovejša dognanja in trende na različnih področjih gradnje in vzdrževana vozišč. V prvi sekciji so bili predstavljeni različnih postopki in tehnična določila za ponovno uporabo obstoječih dotrajanih asfaltnih plasti. V sklopu druge sekcije so se slušatelji lahko seznanili kako se z novimi izzivi soočajo v drugih evropskih državah. Poleg znižanja vplivov na okolje je pomembno poskrbeti za sprejemljivo delovno okolje za delavce v asfaltni industriji in nekatere države so si že zadale visoke cilje na tem področju. V Nemčiji bo potrebno po letu 2024 skupne emisije zmanjšati iz sedaj veljavnih 10 mg/m³ na 1,5 mg/m³, kar predstavlja izjemen izziv.

Tretja sekcija je obravnavala nova dogajanja pri proizvodnji in preizkusih asfaltnih zmesi v povezavi z novimi materiali in novimi tehnologijami, četrta sekcija pa je bila namenjena asfaltnim voziščnim konstrukcijam v smislu kako v bodoče graditi trajnejše in okolju prijaznejše.

V sklopu kolokvija se je med komercialno tehničnimi predstavitvami predstavilo 8 podjetij s svojimi produkti. Od domačih so se tako predstavili Petrol, Fragmat in Ekomineral, med tujimi pa Fliegl, Sasol, Saint Gobain, CTS Bitumen in HSH Chemie.

Združenje asfalterjev vsakokrat na tem dogodku podeli tudi nagrade članom. Letos so poleg štirih posebnih nagrad za prispevek k asfalterski dejavnosti in naziva Ambasador asfalta, podelili še dve nagradi za najboljše diplomske oz. magistrske naloge.

Glavni poudarki in zaključki 18. KABV

Proizvodnja asfalta v Sloveniji je v zadnjih letih ostala na nivoju blizu 1,9 mio ton, s čimer smo lahko zadovoljni. Imamo velik obseg javnih naročil, ki se napoveduje tudi v prihodnje, ob tem pa bo v branžo potrebno vpeljati spremembe za znižanje emisij in gospodarno porabo virov. Za dosego zastavljenih ciljev je potrebno vpeljati nove tehnologije, ki bodo to omogočale, ob tem pa bo potrebno polno sodelovanje državnih organov in javnih naročnikov. Na predvečer 18. KABV je bil zato izveden sestanek med Ministrstvom za infrastrukturo, javnimi naročniki DRSI in DARS ter industrijo, kjer je ZAS skupaj z evropskim združenjem EAPA predstavil trenutno stanje v dejavnosti pri nas in drugod po Evropi in izzive, ki nas vse skupaj čakajo v prihodnje.

Poleg napredka v industriji so potrebni tudi koraki v smeri boljšega upravljanja in vzdrževanja cestnega omrežja, s čimer se lahko znatno znižajo emisije in oglični odtis.

Fotografije 18. Kolokvija o asfaltih, bitumnih in voziščih:

Galerija 2021 – Kolokvij

The post 18. Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih, 1.-3.12.2021, Bled appeared first on ZAS.

Za udeležbo na 18. KABV je potrebno skladno z veljavnim odlokom izpolnjevati PCT-pogoj (prebolel, cepljen, testiran).

Za zagotovitev najvišje možne varnosti bo ZAS dodatno za vsak dan kolokvija posebej organiziral hitro testiranje na COVID-19.

Testiranje, ki bo izvedeno s strani Klinike Fabjan,  bo obvezno za vse udeležence Kolokvija in se ga opravi pred vstopom v hotel.

Udeleženci iz Slovenije imejte pripravljene tudi zdravstvene izkaznice!

The post 18. Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih – pomembno obvestilo appeared first on ZAS.

Pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na kolokviju pridobijo 5 kreditnih točk iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev

Podrobna obvestila glede udeležbe na Kolokviju ter aktualnih ukrepih glede COVID-19 bodo objavljena nekaj dni pred začetkom Kolokvija.

Več informacij, program in prijava na 18. Kolokvij na spletni strani www.kolokvij.si

The post 18. Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih appeared first on ZAS.

Največje bienalno mednarodno srečanje o gradnji in vzdrževanju cest v Sloveniji, 17. Kolokvij o asfaltih in bitumnih, je bil organiziran s strani Združenja asfalterjev Slovenije, v času med 28. novembrom in 29. novembrom 2019, na Bledu.

Kolokvija se je udeležilo 247 registriranih udeležencev iz 13 držav. Predstavljenih je bilo 21 referatov (10 mednarodnih in 11 domačih), 35 razstavljavcev in pokroviteljev, 9 predstavitev podjetij in družb ter okrogla miza kot pogovor med naročniki, izvajalci, univerzo in gospodarsko zbornico. Številke o udeležbi in vseh izvedenih aktivnosti nas prepričujejo, da nam je uspelo pripraviti srečanje, ki je zadostilo vsem pričakovanjem, tako organizatorja kot domače in mednarodne strokovne javnosti. Predhodni kolokvij smo dosegli, zagotovljeno pa je bilo odlično vzdušje, dodali pa smo nove vsebine, ki bi jih strnili predvsem v naslednje: testiranje simulatorja pogojev vožnje, priprava filma glede zaščite delavcev v asfalterstvu in izboljšani razstavni prostori.

Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih ima kongresni značaj za slovensko industrijo asfalta. Zato so vsakokratni zaključki vodilo našega dela v naslednjih dveh letih. Velika želja asfalterske branže je zato, da te zaključke uporabljajo vsi, ki so kakorkoli povezani z asfaltersko dejavnostjo. Predvsem imamo v mislih naročnike (teh je v Sloveniji nekaj sto), izvajalce gradbenih del, proizvajalce asfalta, dobavitelje, inženiringe, inštitute in ostale. Ne nazadnje se po asfaltu vozimo vsi, zato je v interesu slehernika, da so asfaltne površine ravne, varne in ekološko neoporečne. Za vse navedeno si v Združenju asfalterjev Slovenije s svojim delovanjem in ravnanji prizadevamo, zato je bil na kolokviju predstavljen tudi poseben film o varnosti delavcev pri asfaltiranju. V nadaljevanju podajamo potek 17. KAB in Zaključke.

2. Pregled in primerjava aktivnosti s predhodnimi kolokviji

*Avstrija, BIH, Belgija, Češka, Estonija, Hrvaška, Indija, Nemčija, Slovaška, Severna Makedonija, Srbija, Švica in Slovenija

3. Uvodni nagovori, vabljena predavanja in okrogla miza 17. KABV

»Asfalterska panoga je zagotovo največja in najpomembnejša podpanoga v cestnem gospodarstvu. Če gre dobro asfalterstvu, gre dobro tudi cestnemu gospodarstvu. V zadnjih treh letih je bila proizvodnja asfalta v Sloveniji solidna, bilo je več dela na stroki in dejansko je šlo cestnemu gospodarstvu v teh letih razmeroma dobro,« je na 17. Kolokviju o asfaltih, bitumnih in voziščih izpostavil mag. Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije, ki je pripravilo srečanje.

»Z razvojem in spremembami v tehnologiji prihaja do sprememb v cestnoprometni infrastrukturi in celoviti obravnavi asfalta. Stalna izobraževanja, kot je 17. Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih, so danes ključna, da lahko sledimo trendom. Uspešnost in končni rezultat našega dela so odvisni od nas in od naših skupnih interesov,« je povedal Robert Bizjak, direktor prodaje v Petrolu.

Damir Topolko, namestnik vršilke dolžnosti direktorice Direkcije RS za infrastrukturo in predstavnik ministrstva za infrastrukturo, je dejal, da so vlaganja v prometno infrastrukturo v zadnjih letih odločilno vplivala na stabilizacijo razmer v gradbeništvu. Obseg vlaganj v prometno infrastrukturo je v zadnjih letih dosegel in celo nekoliko presegel načrte, ki izhajajo iz šestletnega operativnega programa.

Predsednik Združenja asfalterjev Slovenije je poudaril, da so bile pred letom 2017 razmere v cestnem gospodarstvu kritične, prav zaradi tega se je tudi uvedlo zlato investicijsko pravilo. Šlo je za stabilno vlaganje v vse podsektorje na področju prometne in energetske infrastrukture. »Zlato pravilo pa se očitno končuje, saj državni proračun za naslednji dve leti predvideva znižanje investicij v državne ceste za kar 25 odstotkov, kar industrija zelo obžaluje,« je dodal Henigman.

Izpostavil je še en problem, in sicer prometne obremenitve na slovenskem cestnem omrežju, ki se iz dneva v dan povečujejo. To velja tako za avtoceste kot tudi državne ceste. Povprečno dnevno število vozil na naših avtocestah je skoraj 50.000, v okolici Ljubljane celo 75.000. »Kapacitete štiripasovne avtoceste so s tem že dosežene oz. presežene. Nujno je, da v Sloveniji začnemo s širitvijo avtocest. To bi morali narediti že včeraj. Okoli Ljubljane in v vse smeri do večjih mest so nujne šestpasovnice, samo tako bomo zadostili potrebam gospodarstva in prometa,« je opozoril Henigman.

V zanimivi razpravi na okrogli mizi z naslovom Gradbeništvo – uspeh ali težava gospodarstva v Sloveniji? so sodelovali direktorji največjih naročnikov in izvajalcev ter predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Govorili so Damir Topolko, namestnik vršilke dolžnosti direktorice Direkcije RS za infrastrukturo in predstavnik ministrstva za infrastrukturo, Janez Kušnik, direktor projektov na DARS-u, Martin Gosenca, predsednik uprave CGP, Boris Sapač, član uprave Pomgrad, doc. dr. Peter Lipar iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS.

Ivanc je podal uvod k razpravi na okrogli mizi in poudaril pomen gradbenega sektorja v Sloveniji ter njegovega multiplikativnega učinka na slovensko gospodarstvo. »Manjka nam šestletno planiranje oz. načrt, ki bi tudi nivo državnih investicij držal na nekem konstantno stabilnem nivoju,« je poudaril Gosenca. Sapač je izpostavil, da smo v lanskem letu poslušali samo optimistične stvari, ki se tičejo vlaganj, po enem letu pa je stvar čisto drugačna. »V naslednjih dveh letih bo imela Slovenija rekordne proračune. Obenem pa za gradbeništvo in ceste ni denarja oz. ga je precej manj. Vlaganja v ceste še kako potrebujemo,« je še povedal. Ivanc je dodal, samo slabše razpoloženje v gospodarstvu ne pomeni, da bo v naslednjem letu manj gradbene dejavnosti. Lipar je izpostavil dejstvo, da imamo v Sloveniji eno najbolj razvejanih prometnih omrežij. Glede tega smo drugi v Evropi. Imamo 40.000 kilometrov cest, na prebivalca torej 20 metrov. »Stroka v Sloveniji je na svetovnem nivoju,« je dodal. »Nisem tako pesimističen, kar se prihodnosti tiče. Trenutno imamo odprtih več kot 100 gradbišč. Res je, da sicer ni več oddanih toliko naročil, kot jih je bilo v 2017 in 2018. Vzrok je v tem, da je manjši proračun za infrastrukturo, kot smo pričakovali in se to dejansko odraža na področju cest,« je pojasnil Topolko. Kušnik je povedal, da so se vlaganja v obstoječe cestno omrežje od leta 2015 do letošnjega leta občutno povečala, ko bodo obnovili kar 68 km smernih vozišč na avtocestah in da si želijo tolikšen obseg v prihodnje zadržati.

Kot vabljeni predavatelji so svoje prispevke predstavili Marco Bokies, direktor nemškega asfalterskega združenja DAV, ki je predstavil aktualne izzive v asfalterski industriji v Nemčiji ter generalni sekretar evropskega asfalterskega združenja EAPA, dr. Carsten Karcher s prispevkom o pripravah asfalterske industrije za prihodnost. Dr. Aleš Žnidarič, direktor ZAG je pripravil prispevek o vplivu prometnih obremenitev na cestno infrastrukturo in Christian Albrecht, ki je kot predstavnik Asfinag predstavil izkušnje, ki jih imajo pri javnih razpisih. Prvi dan Kolokvija je s svojim predavanjem zaključil Devid Palčič, direktor Robotine.

4. Strokovne sekcije

Na kolokviju so bile izvedene 4 tematske sekcije, na katerih je bilo predstavljeno 19 referatov. V nadaljevanju so za posamezno sekcijo zapisani udeleženci in vsebinski poudarki ter zaključki.

4.1 OSNOVNI MATERIALI IN ZMESI V ASFALTERSTVU

Prva sekcija je bila namenjena razpravi o osnovnih materialih in zmeseh v asfalterstvu. Govorili so med drugim o testiranjih bitumnov, ki so osnova asfalta, beseda pa je tekla tudi o lepljenju plasti asfalta. Sodelovali so dr. Marjan Tušar, Kemijski inštitut, dr. Markus Spiegl iz energetske družbe OMV, Zvonko Cotič, iz podjetja Structum ter mag. Mojca Ravnikar Turk iz ZAG-a ter Marijan Prešeren, GI ZRMK, kot moderator.

Pri preveritvah zahtev, določenih s standardom SIST EN 14023:2010, ki določa zahteve za kakovost in pogoje uporabe bitumnov in s polimeri modificiranih bitumnov, je bilo ugotovljeno, da so smiselni določeni popravki standarda v smislu postavljanja kriterijev za oceno nateznih lastnosti modificiranih bitumnov.

Dolgoletne izkušnje z uporabo s polimeri modificiranega bitumna tip PmB45/80RC, posebej prirejenega za uporabo tam, kjer se dodajajo reciklirane asfaltnih zmesi v novih asfaltnih zmeseh, potrjujejo ustreznost uporabe za opisan namen. Podobno izkušnjo na podlagi izvedenega testnega polja delimo tudi v Sloveniji. Pri tem je bilo izraženih vrsto potreb in predlogov popravkov slovenskega standarda SIST 1038-1 ter drugih priporočil.

Za ohranjanje čim daljše življenjske dobe asfaltnih plasti je zaželeno, da materiali s časom ohranjajo lastnosti, ki jih izkazujejo ob njihovem nastanku. Preiskovanje bistvenih lastnosti, ki naj bi jih izpolnjevali s polimeri modificirani bitumni po staranju, so nakazali, da je v prihodnosti v redni program preiskave smiselno uvesti umetno staranje vhodnih bitumnov in določitev lastnosti po staranju. S tem bi se izognili uporabi bitumnov, ki so nagnjeni na prehitro staranje.

4.2 ALTERNATIVNI MATERIALI IN OPREMA

V sklopu druge sekcije so se dotaknili neporušnih meritev na voziščih, to je meritev podajnosti in analiz nosilnosti voziščnih konstrukcij s FWD (Falling Weight Deflectometer – deflektometer s padajočo utežjo) ter georadarskih meritev. Oprema je v lasti Direkcije RS za infrastrukturo. FWD se redno uporablja na državnih cestah na mrežnem nivoju, v zadnjem času pa tudi na projektnem nivoju pri določanju primernega sanacijskega ukrepa. V pomoč pri analizah nosilnosti voziščnih konstrukcij so tudi georadarski podatki o debelinah v voziščne konstrukcije vgrajenih plasti. Georadar se uporablja tudi pri kontroli vgrajenih debelin asfaltov pri novogradnjah in obnovah vozišč.

Zaradi omejenih virov surovih izvornih materialov za proizvodnjo asfaltnih zmesi se vzpodbuja uporaba odpadnih in alternativnih materialov. Tako se bile predstavljene preiskave odpornosti na zmrzovanje in tajanje, občutljivosti na vodo, odpornosti na trajne deformacije (nastanek kolesnic) in togosti asfaltnih mešanic, ki so namesto dela apnenčastega polnila v zmesi AC 11 surf B 50/70 vsebovala hidrirano apno ali cementni prah. Rezultati preskusov so pokazali velike odpornosti asfalta s cementnim prahom na tvorjenje kolesnic in nastanek razpok pri nizkih temperaturah ter višje togosti. Testiranje na zmrzovanje in tajanje je pokazalo najboljše lastnosti v zmesi s hidriranim apnom. Zmes s 50% polnila iz cementnega prahu se je pokazala kot najboljša pri občutljivosti na vodo.

Sodobna transportna sredstva za prevoz asfaltnih mešanic z asfaltnih baz na gradbišča s toplotno izoliranimi kesoni omogočajo nižje proizvodne temperature in manj toplotne segregacije pri transportu, inovativni način praznjenja kesona (push-off trailer) pa omogoča praznjenje kesona s postopnim izrivanjem asfaltne mešanice, ki ima tako enakomernejšo temperaturo in je lažje vgradljiva. Nižje temperature proizvodnje asfaltne zmesi doprinesejo tudi k varovanju okolja (nižje emisije CO2).

Prispevek o poltogih obrabnih plasteh, ki združujejo pozitivne lastnosti asfalta in betona, je predstavil postopek zapolnitve votlin v vgrajenem drenažnem asfaltu s cementno malto. Take obrabne plasti so namenjene površinam z zelo velikimi prometnimi obremenitvami (avtobusna postajališča) ter na bencinskih servisih zaradi odpornosti na večino kemičnih substanc (kisline, gorivo).

V razpravi so sodelovali mag. Mitja Jurgele iz DRI d.o.o., Marko Orešković iz Fakultete za gradbeništvo iz Srbije, Martin Fliegl iz Fliegl GmbH, Stefan Neumann iz Baumit-a ter mag. Julijana Jamnik, Cestel kot moderatorka.

4.3 ASFALTNE VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE, TEHNIČNA REGULATIVA IN KAKOVOST

V tretji sekciji sodelovali: dr. Dejan Hribar, Strabag, prof. dr. Michael P. Wistuba iz Tehnične univerze Braunschweig, dr. Herman Hepennheimer, Juchem Asphalt, Franc Pungerčič iz Vianova in Zvonimir Britovšek, DRI kot moderator.

V okviru tretje sekcije so bile izpostavljene moderne tehnologije, razvoj in priprava nove in učinkovite regulative ter uporaba kakovostnih alternativnih materialov, vse v težnji po doseganju trajnostno naravnanih ter energetsko in ekonomsko učinkovitih rešitev pri realizaciji infrastrukturnih projektov.

Dr. Dejan Hribar je predstavil projekt rekonstrukcije letališča, ki je zaradi tehničnih in logističnih zahtev infrastrukturnega objekta s posebnimi zahtevami, tako glede rokov izvedbe kot tudi nemotenega obratovanja, terjal maksimalno angažiranje in usklajenost vseh, v izvedbo projekta vključenih sektorjev izvajalca ter odlično sodelovanje z investitorjem. Velik poudarek je bil dan uporabi najnovejše rušitvene, proizvodne in vgrajevalne tehnologije, posebnim materialom ter kontroli kakovosti.

Prof. dr. Michael P. Wistuba je predstavil obsežen sklop razvojno raziskovalnega dela pri pripravi novih, v boljšo učinkovitost, funkcionalnost in trajnost asfaltnih zmesi orientiranih specifikacij. Predstavljene so bile funkcionalne preiskave različnih asfaltnih zmesi in ciklične temeljne preiskave odgovarjajočih bitumenskih mastiksov ter prizadevanja po iskanju ustreznih korelacij med njimi. Cilj teh raziskav in novih specifikacij je v prihodnosti omogočiti proizvajalcem asfaltnih zmesi enostavne rutinske preiskave bistvenih lastnosti vhodnih materialov, s katerimi bodo lahko učinkovito projektirali in dimenzionirali tudi najzahtevnejše asfaltne zmesi. Predstavljeno delo kaže na vso kompleksnost, oziroma zapletenost področja, na katerem ima najverjetneje s pomočjo umetne inteligence dosežena tako imenovana digitalna preobrazba veliko prihodnost.

Dr. Herman Heppenheimer je predstavil nemške izkušnje pri proizvodnji in vgrajevanju asfaltnih zmesi, modificiranih z reciklirano gumo. Opisal je dve tehnologiji in sicer »mokri« postopek, pri katerem se v asfaltni zmesi uporablja pred pripravljeni gumirani bitumen ter »suhi« postopek, pri katerem se asfaltu v mešalec dodaja gumi granulat. Na osnovi doslej opravljenih preiskav predstavlja asfaltna zmes z gumi granulatom dobro alternativo asfaltnim zmesem, pri katerih je vezivo s polimeri modificirani bitumen tako z vidika trajnostne naravnanosti kot tudi ekonomske učinkovitosti.

G. Franc Pungerčič je predstavil vgrajevanje tankoplastnih in površinskih prevlek na cestah z različnimi razredi prometnih obremenitev in pokazal, da je marsikdaj možno s cenejšimi ukrepi doseči ustrezne in enakovredne rezultate pri ohranjanju kakovosti voznih površin s ciljem zagotavljanja boljše prometne varnosti in daljše življenjske dobe.

4.4 NAPREDNE TEHNOLOGIJE

V četrti sekciji so sodelovali Roman Bašelj, IGMAT, Milan Zahalka, Saint Gobain Adfors, Aleksander Ljubič, IGMAT in Mitja Čotar, Structum, kot moderator.

Napredne tehnologije, kot so tekoča hidroizolacija ter steklene ojačitvene mreže v voziščni konstrukciji, predstavljajo kakovostno alternativo uveljavljenim tehnikam. Tekoča hidroizolacija (visoko zmogljiva hidroizolacijska membrana) ima številne prednosti pri izvedbi, prav tako izkazuje tudi odlične rezultate pri interakciji z zaščito hidroizolacije. Roman Bašelj je prikazal teko teoretične kot praktične možnosti uporabe. Milan Zahalka je predtsvil prednosti delovanja voziščne konstrukcije ob uporabi armaturnih mrež. Steklene ojačitvene mreže, tako med asfaltnimi plastmi, kot na posteljici, izboljšujejo lastnosti voziščne konstrukcije, predvsem odpornost proti utrujanju ter zmanjšujejo pojav razpok. Aleksander Ljubič je izvedel eksperimentalno analizo v laboratoriju pripravljenih asfaltnih vzorcev z armaturno mrežo in jih obremenjeval po standardnem preskusu utrujanja. Dobljeni rezultati so nedvoumno pokazali boljše rezultate utrujanja vzorcev z uporabo armaturne mreže v asfaltni plasti.

5. Tehnične predstavitve podjetij in njihovih produktov

V sklopu kolokvija je bilo med tehničnimi predstavitvami predstavljeno skupaj 9 podjetjih s svojimi produkti in izvedenimi projekti.

V prvem delu so bili predstavljeni: Petrol, Celab, Nervtech, Adfors Saint Gobain in GGD.

V drugem delu tehničnih predstavitev so se predstavila podjetja: Fliegl, Ro Tehnologija, Interchem ter CGS Labs.

6. Podelitev priznanj Združenja asfalterjev Slovenije

Združenje asfalterjev Slovenije na Kolokviju o asfaltih, bitumnih in voziščih podeljuje posebna priznanja za dolgoletno delovanje na področju asfalterske panoge in pri delovanju Združenja asfalterjev Slovenije. Tako so bile podeljene nagrade za posebne prispevke k razvoju asfalterstva v Sloveniji ter nagrada za ambasadorja asfalta.

Nagrade za prispevek k razvoju asfalterstva sta podelila predsednik ZAS, g. Slovenko Henigman in podpredsednik ZAS, g. Kristjan Mugerli. Prejemniki priznanj so Marjan Marolt, Zvonimir Britovšek ter Mitja Čotar. 

Ambasador asfalta za obdobje 2019 – 2021 je postal Borut Willenpart.

Več o podelitvi priznanj ZAS >>

7. Glavni poudarki in zaključki 17. KABV

Zaključki kolokvija so kot že zapisano zgoraj vodilo za delo v naslednjih dveh letih, zato apeliramo, da se jih uporabi kot izhodišče za nadaljnji razvoj asfalterske panoge.

Proizvodnja asfaltnih zmesi v letih 2017 in 2018 je bila dobra, v letu 2019 pa prvič po več letni rasti pričakujemo padec proizvodnje, ki naj bi po podatkih proizvajalcev dosegal okoli 15% glede na leto 2018. Asfalterska dejavnost zelo obžaluje zmanjšanje proračuna za državne ceste za 25% za naslednji dve leti (2020 in 2021). Navedeno po treh razmeroma stabilnih proračunih pomeni odstopanje od zlatega infrastrukturnega pravila, kar bo pomenilo, da se stanje na državnih cestah ne bo izboljšalo, prav tako se ne bo izboljšala prometna varnost.

V Evropi se povečujejo zahteve po zmanjšanju vseh vrst emisij in porabe energije. Po pričakovanjih bo Evropska komisija postavila nov cilj znižanja CO2 glede na Pariški sporazum, tako da se bodo do leta 2030 emisije namesto za 40% znižale za 55%. Asfalterska industrija se je sposobna približati zastavljenemu cilju predvsem s povečano ponovno uporaba rezkanca v novem asfaltu in z uporabo toplih asfaltnih zmesi. . V Sloveniji je za povečanje uporabe rezkanca v novem asfaltu potrebno izvesti nekatere sistemske spremembe, kot so: dopolnitev tehničnih specifikacij za uporabo selektivno pridobljenega rezkanca in uporaba rezkanca v vezni in obrabni plasti. Navedene zahteve po uporabi rezkanca v novem asfaltu je potrebno vgraditi tudi v razpisne pogoje.

Tudi uporabo drugih tehnologij (asfalti za znižanje hrupa, topli asfalti, asfalti z visokimi moduli, asfalti z uporabo dodatkov, hladne reciklaže…) je potrebno vzpodbujati z ustrezno projektno dokumentacijo in primernimi razpisi. Za vrednotenje okoljskih vplivov pa je potrebno vzpostaviti sistem izračuna emisij v celotni življenjski dobi, kar mora postati tudi eden od pomembnejših kriterijev pri oddaji del.

Asfalterska industrija se prilagaja zahtevam okolja in delavcem in stavi na digitalizacijo. Vse navedene aktivnosti se lahko opišejo s kratico ASFALT 4.0.

Na 17. KABV je bil izveden uspešen sestanek med naročnikom DARS in industrijo, kjer so podani predlogi za izboljšanje stanja pri proizvodnji in vgrajevanju asfalta, zagotavljanju in kontroli kakovosti ter uvedbi novih tehnologij. DARS je okrepil svoje aktivnosti na investicijskem vzdrževanju, ki so trenutno naravnane tako (letna obnove 68 km smernih vozišč), da bi lahko zagotavljal 20 letno obnovo avtocest. Prav tako so se okrepile aktivnosti pri pripravi tehnične regulative in ostale tehnične aktivnosti.

ZAS apelira na naročnike, da upošteva specifike pri oddaji del tako, da bodo delo dobili najbolj usposobljeni za primerno ceno. To pomeni, da je potrebno v razpise vgraditi tudi dodatne pogoje in jih ustrezno ovrednotiti.

Člani ZAS delujejo v smeri uvedbe novih tehnologij za optimalno izvedbo del tako pri zajemu podatkov za projektiranje kot pri sami izvedbi. Nove tehnologije temeljijo na digitalnih vsebinah 4.0 in bodo uvedene v cilju doseganja najboljše možne kakovosti. V ta namen bodo v pomladnih mesecih ponovno izvedena ustrezna usposabljanja in šolanja za operativni asfalterski kader. Seveda pa se od naročnikov pričakuje uskladitev zahtev in pričakovanj glede smiselne vključitve teh postopkov v javne razpise.

The post Poročilo in zaključki: 17. KOLOKVIJ O ASFALTIH, BITUMNIH IN VOZIŠČIH appeared first on ZAS.