Organizator

Pokrovitelj

Usposabljanje operativnega asfalterskega kadra bo potekalo od 8.30 – 15.30 ure:

• MURSKA SOBOTA –  sreda, 16. marec 2022:

Kino dvorana TC Maksimus, Štefana Kovača 43, Murska Sobota in asfaltni obrat Pomgrad (TAP), Bakovska 31, Murska Sobota

• LJUBLJANA – četrtek, 17. marec 2022:

Kongresna dvorana v Tehnološkem parku 19, Ljubljana – Brdo in asfaltni obrat Trgograd, d.o.o., Mladinska 89, Ljubljana

Usposabljanje je namenjeno: delovodjem, vodjem skupin, strojnikom, tehnologom, laboratorijskemu osebju, nadzornim inženirjem, skratka vsem, ki se srečujejo z asfaltersko dejavnostjo kot izvajalci, nadzorniki ali naročniki.

Udeleženci bodo ob koncu opravljali pisni preizkus znanja, seznam bo objavljen na spletni strani ZAS.

Pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na usposabljanju pridobijo 2 kreditni točki iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev.

Kotizacijo, ki zajema udeležbo, strokovna gradiva, bilten ZAS, preskus znanja in objavo udeležencev, ki so uspešno rešili test na spletni strani ZAS v višini:

• 120,00 EUR + DDV = 146,40 EUR na udeleženca za člane ZAS (za člane s plačano članarino za leto 2021)

• 180,00 EUR + DDV = 219,60 EUR na udeleženca za nečlane ZAS

bomo pred pričetkom usposabljanja nakazali na ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije, Kotnikova 32,

1000 Ljubljana, TRR št.: 0201 0001 1165 539, namen: Usposabljanje 2021.

Prijavnico pošljite najkasneje do ponedeljka, 11. marca 2022 na e‐mail naslov: info@zdruzenje‐zas.si.

->> PRIJAVNICA

Dodatne informacije:

Tel.: 01/430-10-72

Veselimo se skupnega sodelovanja in vas lepo pozdravljamo.

The post 26. izobraževanje operativnega asfalterskega kadra, 16. in 17.marec 2022 appeared first on ZAS.

Na začetku so udeležence pozdravili ga. Ljiljana Herga direktorica Direkcije RS za infrastrukturo, mag. Slovenko Henigman predsednik združenja ZAS in g. Marjan Marolt vodja sekcije za izobraževanje pri ZAS.

Mag. Henigman je poudaril pomen izobraževanj, ki jih ZAS redno organizira že od ustanovitve združenja. Udeležence je seznanil tudi s skupno letno proizvodnjo asfalta v Sloveniji, ki se je v zadnji letih ustalila pri nekaj pod dvema milijonoma ton. To je količina, s katero smo zadovoljni, saj nas uvršča v vrh evropskih držav, je pa to po več letih stabilne proizvodnje asfaltnih zmesi tudi pravi čas za vpeljavo novih tehnologij na vseh segmentih izvedbe asfalterskih del.

Ga. Herga se je ob pozdravu udeležencev zahvalila za angažiranost združenja ZAS pri usposabljanju in izobraževanju ter poudarila pomen kvalitetnih asfaltnih površin za uporabnike cest. Direkcija RS za infrastrukturo je že vrsto let častni pokrovitelj letnih asfalterskih izobraževanj in usposabljanj, saj se kot največji investitor pri nas zaveda koristnosti tovrstnih dogodkov. V lanskem letu, kljub epidemiji in menjavi vlade, delo na področju izgradnje in obnove cest ni zastalo, letni plan je bil domala v celoti realiziran, kar je imelo pozitiven vpliv na celotno gospodarstvo. V letošnjem letu so izzivi še večji (skupni plan investicij DRSI na cestah in železnicah prvič presega 1 mrd EUR), ki jih bo mogoče uspešno realizirati le ob dobrem sodelovanju med investitorjem, nadzorom in izvajalci.

Marjan Marolt, ki je predstavil program in potek izobraževanja, je uvodoma izpostavil, da kljub omejitvam druženja zaradi epidemioloških razlogov, združenje ZAS vzdržuje tradicijo rednih letnih izobraževanj in ob pomoči sodobne tehnologije omogoča udeležbo vsem zainteresiranim. Vsi udeleženci so poleg spremljanja imeli možnost postavljanja vprašanj in sodelovanja v razpravi.

Rdeča nit izobraževanja je letos bila vpeljava novih tehnologij in digitalizacija v asfalterski panogi. Ta koncept poimenovan Asfalt 4.0 se dotika vseh segmentov asfalterstva oz. cestogradnje. Na izobraževanju je bilo predstavljenih 6 predavanj s področij načrtovanja, izvajanja del in kontrole kvalitete asfalterskih del.

Program izobraževanja:

Asfalt 4.0 – mag. Slovenko Henigman (ZAS in Sloman, d.o.o.)

Funkcionalne laboratorijske preiskave asfaltnih zmesi in plasti – Aleksander Ljubič (Igmat, d.d.)

Tehnična specifikacija za prometno infrastrukturo HI – mag. Mojca Ravnikar Turk (ZAG)

Zaščita hidroizolacij z asfaltnimi plastmi – Roman Bašelj (Igmat, d.d.)

Uporaba georadarja za ugotavljanje debelin asfaltnih plasti – mag. Mitja Jurgele (DRI, d.o.o)

Nove tehnologij v asfalterski dejavnosti – dr. Stephan Weller (Joseph Vögele AG)

Asfalt 4.0 – mag. Slovenko Henigman (ZAS in Sloman, d.o.o.)
Digitalna transformacija, vpeljava novih materialov in tehnologij ter obvladovanje temperature asfaltnih zmesi so področja, na katera se mora asfalterska branža pripraviti za prihodnost. Vse to obravnava dokument Asfalt 4.0, ki na Združenju asfalterjev Slovenije še nastaja in se z njim ukvarjajo različni strokovni odbori. Cilj je dvigniti kvaliteto asfalta v smislu trajnosti in varnosti cest, ob tem znižati emisije, porabo energentov, povečati ponovno uporabo dotrajanega asfalta ter vplivati na znižanje hrupa.
V asfalterstvu se pojavljajo enormne količine podatkov in bistveno je zbiranje, obdelava in upravljanje le teh. Zajemajo se podatki o proizvodnji in vgradnji asfalta, poznamo vedno več podatkov o prometnih obremenitvah in klimatskih razmerah, poleg tega pa je vedno več mnenj uporabnikov cest. Vse te podatke je potrebno povezati in upoštevati ob načrtovanju in izvedbi del v prihodnosti. Le na ta način je mogoče zagotoviti učinkovitost del, kakovost in trajnost vozišč.
Ključna strategija povezana z znižanjem emisij je znižanje temperature asfaltnih zmesi za 30oC v naslednjih 3 letih. Tehnologija je že nekaj časa znana, potrebno je sprejeti tehnično regulativo in sistem spodbud, ki bi proizvajalcem pomagal pri takšnemu prehodu. Ob znižanju temperature asfaltnih zmesi bo bistveno obvladovanje temperature, kar pomeni preprečevanje ohlajevanja in preprečevanje t.i. temperaturne segregacije ob vgradnji.

Funkcionalne laboratorijske preiskave asfaltnih zmesi in plasti – Aleksander Ljubič (Igmat, d.d.)
Funkcionalne laboratorijske preiskave najbolje predstavljajo dejansko obnašanje asfaltnih zmesi v voziščnih konstrukcijah. Ceste morajo zagotavljati varno in udobno vožnjo in ob tem zdržati klimatske in prometne obremenitve, kar pomeni, da morata tako asfaltna vozna površina kot asfaltna plast imeti določene funkcionalne lastnosti, ki morajo biti zagotovljene v celotni predvideni življenjski dobi..
Preiskava odpornosti asfaltne zmesi proti trajnim deformacijam nam pove, kako se bo asfaltna plast ob visokih temperaturah in prometnih obremenitvah preoblikovala oz. deformirala. V Evropi se uporablja standardizirana preiskava Wheel Tracking Test, kjer se meri globina kolesnice ob ponavljajočih prehodih obteženega kolesa in stopnja naraščanja kolesnice pri visoki preskusni temperaturi. Za različne asfaltne plasti so za najtežje prometne obremenitve postavljene zahteve za odpornost proti trajnemu preoblikovanju, najvišje zahteve veljajo za vezne plasti za izredno težke prometne obremenitve.
Podobna preiskava, ki je še v uvajanju, je triosni ciklični tlačni preskus in prav tako predstavlja odpornost asfaltne zmesi proti trajnim deformacijam. Izvaja se na valjastih preizkušancih, merimo pa hitrost deformacije in skupno deformacijo.
Togost asfalta se določa z različnimi preskusi, evropski standard predvideva upogibne in natezne preskuse. V Sloveniji za to uporabljamo 4-točkovni upogibni preskus na asfaltnih prizmah, kjer merimo silo potrebno za kontrolirani pomik – upogib preizkušanca ter fazni zamik med silo in pomikom. Pridobljeni podatki (modul togosti) se uporabljajo za analitično dimenzioniranje debelin plasti voziščne konstrukcije.
Nadaljevanje te preiskave je določitev odpornosti proti utrujanju. Utrujanje je definirano kot zmanjšanje togosti materiala zaradi stalne ponavljajoče se obremenitve. Sčasoma zaradi utrujenosti materiala nastanejo poškodbe, na cesti v obliki razpok, v skrajnem primeru pa pride tudi do porušitve voziščne konstrukcije, najbolj pomembna je odpornost proti utrujanju na spodnji nosilni plasti. Za asfalt je določen kriterij utrujanja, ko modul togosti pade na polovico začetne vrednosti. Na odpornost proti utrujanju najbolj vplivajo vrsta in delež bitumna, sestava zmesi in tudi lastnosti agregata in polnila.

V zadnjem obdobju je vse bolj pomembna tudi preiskava odpornosti asfalta proti razpokam pri nizkih temperaturah. Pri nas se izvajata dva preskusa in sicer enoosni natezni preskus in ohlajevalni preskus, kombinacija obeh pa nam da t.im. rezervo natezne trdnosti. Preiskave se izvajajo predvsem na obrabnih plasteh, ki so dejansko najbolj izpostavljene nizkim temperaturam. Rezerva natezne napetosti določene asfaltne plasti je razlika med kriogenimi in nateznimi napetostmi in nam pove, koliko dodatne napetosti zaradi obtežbe je asfalt pri nizkih temperaturah še sposoben prevzeti. Največji vpliv na odpornost proti razpokam imajo vrsta in delež veziva ter sestava zmesi, v manjši meri pa tudi ostale lastnosti asfaltne zmesi oz. vhodnih materialov.

Tehnična specifikacija za prometno infrastrukturo HI – mag. Mojca Ravnikar Turk (ZAG)
V pripravi je nova tehnična specifikacija za prometno infrastrukturo (TSPI) in sicer za hidroizolacije betonskih premostitvenih objektov. Osnove za pripravo so bili stari predlog TSC, navodila naročnika DARS, avstrijske tehnične specifikacije RVS, smernice ETAG 033 ter slovenski standardi.
Pri nas se večinoma uporabljata dva sistema hidroizolacij; hidroizolacije iz bitumenskih trakov in brizgane hidroizolacije. Bistvo dobre hidroizolacije na cestnih objektih je njena vodotesnost, dobra zlepljenost s podlago ter odpornost na napetosti, ki nastajajo zaradi prometnih obremenitev. Posamezni sistem HI z bit. trakovi zajema pripravo betonske površine, epoksi nanose, lepljenje hidroizolacije in izvedbo asfaltne zaščitne plasti. V TSPI predlagamo, da naj se posamezni sistem HI z bit. trakovi obravnavajo kot celota, zato se bodo kot celota tudi preverjali. Odobren bo celoten sistem, ki bo sestavljen iz posameznih materialov. Podobno velja tudi za brizgane sisteme hidroizolacij, kjer se prav tako obravnavajo sistemi hidroizolacije kot celote.

Zaradi obsežnosti celotnega TSPI HI so bile podrobneje predstavljene le zahteve za hidroizolacije in vsebina tehnološkega elaborata. Pri obnovitvenih delih se, po odstranitvi asfaltnih plasti, najprej preveri stanje na objektu in sicer višine robnikov, ki nam določajo debeline plasti in morebitne predhodne izravnave, poškodovanost konstrukcije, hrapavost površine, sistem odvodnjavanja. Na podlagi tega izvajalec pripravi tehnološki elaborat, kjer so zavedeni vsi postopki in sistem HI ter vrste ter debeline asfaltnih zaščitnih plasti. Ob izvedbi se preverja vlaga v betonski podlagi in se pri HI iz bitumenskih trakov upoštevajo vse ostale zahteve za izvedbo epoksi premazov oz. bitumenskih trakov. Pri brizganih sistemih je potrebno poleg teh kontrolirati tudi debelino posameznih slojev, ki se z brizganjem nanašajo na površino. Vse meritve in kontrole bo potrebno beležiti v posebne obrazce, ki se tudi uvajajo z novim TSPI za HI na betonskih premostitvenih objektih.

Zaščita hidroizolacij z asfaltnimi plastmi – Roman Bašelj (Igmat, d.d.)
Zaradi pomanjkanj ustrezne regulative posamezni investitorji različno pristopajo k načrtovanju in izvedbi hidroizolacij in popisi običajno ne ustrezajo spoznanjem stroke oz. zahtevam standardov.
V prezentaciji so bili v prvem delu predstavljeni najpogostejši primeri izvedbe hidroizolacij, robni pogoji za izvedbo in dejanski primeri iz prakse, tako za sisteme z bitumenskimi trakovi, bitumensko lateksna hidroizolacija in brizgana hidroizolacija.
Asfaltne plasti na premostitvenih objektih v Sloveniji so se v preteklosti vgrajevale v skupni debelini 7 do 8 cm, po novem pa bo pri novogradnjah skupna debelina asfaltnih plasti povečana na 12 cm, kar pomeni dodatno vezno oz. izravnalno plast med zaščitno in obrabno plastjo. Za zaščitno plast hidroizolacije je pomembno, da je asfaltna zmes projektirana in proizvedena tako, da je kljub oteženemu vgrajevanje na objektu (dimenzije objekta, detajli, uporaba vibracij) plast mogoče ustrezno vgraditi. Ob tem pa mora plast vseeno zagotavljati ustrezno odpornost proti nastanku kolesnic, utrujanju.
Za vezno oz. izravnalno plast se lahko uporabi več različnih asfaltnih zmesi, natančneje pa bo potrebno v novem TSPI HI potrebno opredeliti. Bistveno pri tem je, da se z le različnimi vrstami asfaltnih zmesi lahko tehnološko ustrezno izvede različne debeline izravnav, ki se na objektih običajno vgrajujejo. Le ob ustreznem pristopu k projektiranju zmesi za zaščitno in izravnalno plast (primerna količina in vrsta veziva, delež in zapolnjenost votlin) in ob ustrezni vgradnji (temperatura plasti, vremenski pogoji, zgoščanje) je mogoče izvesti trajne voziščen konstrukcije na premostitvenih objektih.

Ob koncu predstavitve je bil podrobneje predstavljen liti asfalt za zaščito hidroizolacij, ki je gotovo zelo primeren za to plast in se v tujini pogosto uporablja, pri nas pa za sedaj le na manjših objektih, ker še ne razpolagamo s tehnologijo za stojno vgrajevanje.

Uporaba georadarja za ugotavljanje debelin asfaltnih plasti – mag. Mitja Jurgele (DRI, d.o.o)
Georadar deluje na podlagi antenskega oddajanja in sprejemanja elektromagnetnih valov, ki jih usmerjeno pošiljamo v podlago. Ob spremembi materialov skozi katere valovi prehajajo prihaja do delnega odboja valov in na podlagi obdelave in analize teh odbojev dobimo sliko plasti oz. materialov v konstrukciji.
Z georadarjem se v Sloveniji delajo preiskave vozišč in spodnjih ustrojev, poškodb vozišč ter lociranje podzemnih vodov. Za različne globine preiskav in glede zahtev po natančnosti se uporabljajo različne antene.
Omejitve georadarja so, da se na da določiti vrste in gostote materiala, velikosti objektov, prav tako pa skozi določene materiale signali ne prehajajo tam preiskave niso možne.
Osnovni namen uporabe georadarja je bilo ugotavljanje stanja vozišč na državnem omrežju za načrtovanje obnov, uporablja pa se tudi za superkontrolo debelin plasti pri novogradnjah oziroma obnovah. Morebitna ugotovljena odstopanja je potrebno potrditi z odvzemom vrtin saj opisana metoda ni standardizirana.

Nove tehnologij v asfalterski dejavnosti – dr. Stephan Weller (Joseph Vögele AG)
V zadnjem prispevku so bili prikazani produkti podjetja Joseph Vogele, namenjeni digitalni spremljavi in optimizaciji procesa vgradnje asfalta. To so sistem za spremljavo temperature RoadScan, sistem za dokumentiranje celotnega procesa WITOS Paving Docu in sistem za planiranje, spremljavo in optimizacijo procesa WITOS Paving Plus.
Sistem WITOS Paving Plus z zajemom podatkov na vseh segmentih povezuje plan, proizvodnjo, transport in vgradnjo, omogoča spremljavo procesa in optimizacijo v smislu znižanja stroškov oz zagotavljanja kvalitete izvedbe del. Celoten proces je mogoče neposredno spremljati na zaslonih v pisarni, asfaltnem obratu ali na mobilnih napravah na gradbišču.
WITOS Paving Docu omogoča sprotno beleženje, pripravo in pošiljanje dnevnih poročil o proizvodnji in vgradnji na podlagi katerih se ugotavlja količina in kvaliteta vgradnje, logistika in ustreznost organizacije del in drugo.
RoadScan sistem za kontinuirano merjenje temperature asfaltne površine za vgrajevalno desko finišerja, kar je v nekaterih državah že obvezno in celo vezano na finančne odbitek oz. pribitke v odvisnosti od ugotovljenih nihanj. Sistem zagotavlja zelo natančno merjenje, zabeležene podatke pa sprotno pošilja v nadaljnjo obdelavo.
Vsi sistemi vodjem omogočajo neposredno spremljavo procesa, sprejemanje ustreznih odločitev, in analizo ob zaključku del.

Ob koncu izobraževanja so bili udeleženci povabljeni še k izpolnitvi testa z vprašanji na temo izobraževanja in anketnega vprašalnika. Na podlagi prejetih rešenih testov je bil na Inženirsko zbornico Slovenije poslan seznam udeležencev izobraževanja, katerim bodo dodeljene 2 kreditni točki pri IZS.
Povprečna ocena, s katero so udeleženci ocenili letošnje izobraževanje je bila 4,63 (ocene od 1 do 5) s čemer smo lahko zelo zadovoljni in kaže je bila oblika spletnega izobraževanja dobro sprejeta.

Zapisal: Marjan Marolt, vodja SI ZAS

The post POROČILO: 25. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra appeared first on ZAS.

Organizator

Pokrovitelj

Usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra bo potekalo v sredo, 17. marca 2021, od 8.30 – 13.00 ure, v Tehnološkem parku 19, Ljubljana-Brdo. (Če zbiranje večjega števila ljudi ne bo dovoljeno, se bo usposabljanja mogoče udeležiti tudi neposredno preko spleta.)

Usposabljanje je namenjeno: naročnikom, izvajalcem, nadzornikom, projektantom, inženirjem, tehnikom in laboratorijskemu osebju.

Udeleženci bodo ob koncu opravljali pisni preizkus znanja, seznam bo objavljen na spletni strani ZAS.

Izobraževanje je priznano kot del stalnega poklicnega usposabljanja pooblaščenih inženirjev, za katerega se dodeljujejo kreditne točke pri IZS.

Pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na usposabljanju pridobijo 2 kreditni točki iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev.

Kotizacijo, ki zajema udeležbo, strokovna gradiva (predavanja v pdf obliki), bilten ZAS, preskus

znanja in objavo udeležencev, ki so uspešno rešili test na spletni strani ZAS v višini:

• 120,00 EUR + DDV = 146,40 EUR na udeleženca za člane ZAS (za člane s plačano članarino za leto 2020)

• 180,00 EUR + DDV = 219,60 EUR na udeleženca za nečlane ZAS

bomo pred pričetkom usposabljanja nakazali na ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije, Kotnikova 32,

1000 Ljubljana, TRR št.: 0201 0001 1165 539, namen: Usposabljanje 2021.

Prijavnico pošljite najkasneje do ponedeljka, 15. marca 2021 na e‐mail naslov: info@zdruzenje‐zas.si.

->> PRIJAVNICA

->> PROGRAM

Dodatne informacije:

Tel.: 01/430-10-72

Tel.: 041-632-882

Veselimo se skupnega sodelovanja in vas lepo pozdravljamo.

The post 25. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra, 17.marec 2021 appeared first on ZAS.

Program izobraževanja je zaobjel široko področje proizvodnje in vgradnje asfalta s poudarkom na obvladovanju temperature v celotnem procesu in postopku ponovne uporabe asfalta pri proizvodnji.

Uvodni del

V uvodu v izobraževanje sta udeležence pozdravila in nagovorila Primož Petrič, poslovni sekretar ZAS in ambasador asfalta 2017-2019 ter Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste na Direkciji RS za infrastrukturo.

G. Petrič se je dotaknil trenutne težke zdravstvene situacije v državi, ki močno vpliva tudi na gradbeni sektor, vendar je po njegovem to lahko tudi priložnost za napredovanje posameznika in družbe. Poudaril je tudi pomen združenja ZAS, ki povezuje panogo in skrbi za dvig nivoja asfalterstva v Sloveniji tudi z rednimi letnimi izobraževanji.

Primož Petrič, Mapri Proasfalt, d.o.o  

G. Willenpart je udeležence pozdravil v imenu vodstva Direkcije in pohvalil gradbenike, da kljub razmeram nadaljujejo z uspešno realizacijo letošnjih projektov. Napovedal je veliko novih razpisov in povečanje vlaganj v ceste v prihodnjih dveh letih. V nadaljevanju je opozoril tudi na povečanje kontrole vgrajenih plasti, kot je npr. kontinuirano merjenje debeline z georadarjem ter apeliral na izvajalce, da skrbijo za kvaliteto tudi v prihodnje in jim na koncu zaželel uspešno delo.

Tomaž Willenpart, DRSI

Program izobraževanja in usposabljanje tehničnega asfalterskega kadra:

Na izobraževanju je bilo predstavljenih 5 predavanj, zaključilo pa se je z ogledom filma, ki ga je združenje ZAS posnelo na temo varovanja zdravja pri delu ob obnovitvenih delih na voziščih

1. Asfaltna zmes – asfaltna plast

Predavanje sta pripravila Roman Kugler s podjetja VOC Celje in dr. Primož Pavšič iz instituta GI ZRMK. V prvem delu so bili predstavljeni posamezni gradniki asfaltih zmesi, njihova vloga v zmesi ter zahteve standardov za kamnite frakcije, bitumne in za proizvedene asfaltne zmesi. Prikazane so bile tudi osnove projektiranja asfaltnih zmesi glede na predvideno prometno obremenitev. V drugem delu so bile obravnavane asfaltne plasti, ki sestavljajo voziščne konstrukcije, od nosilnih in veznih do obrabno-zapornih asfaltnih plasti. Vsaka plast v konstrukciji ima svojo vlogo in mora zadoščati zahtevam tehničnih specifikacij. Predavatelj je v zadnjem delu opisal tudi postopek vgradnje asfalta in ob tem opozorili na pogoste napake, ki se ob tem pojavljajo in pomembno vplivajo na končno kvaliteto vgrajenih plasti oz. voziščne konstrukcije.

Dr. Primož Pavšič, GI ZRMK

2. Temperatura asfalta

V predavanju, ki ga je pripravil Roman Bašelj iz inštituta Igmat, je bila obravnavana temperatura asfalta in njen pomen v vseh fazah postopka proizvodnje in vgradnje asfalta. Že pri načrtovanju asfaltnih zmesi je potrebno poleg prometnih obremenitev poznati tudi klimatske pogoje lokacije in glede na to določiti tip bitumenskega veziva v asfaltni zmesi. Pri proizvodnji asfalta sta temperatura in čas proizvodnje bistveni faktor, ki vpliva na kvaliteto zmesi. Previsoka temperatura pomeni večjo začetno oksidacijo in posledično t.i. staranje bitumna. Pri transportu asfaltnih zmesi je bistveno, da proizvedeno temperaturo v čim večji meri ohranimo, zato so tu postavljene zahteve po opremi transportih sredstev in transportnem času. Tudi pri vgradnji asfalta je temperatura zelo pomembna, saj vpliva na vgradljivost zmesi in posledično homogenost in zgoščenost plasti. Tukaj so temperature omejene navzdol, tako glede temperature zmesi, kot tudi zunanje temperature in vremenskih pogojev. V zadnjem času se na trgu pojavljajo dodatki, ki z zmanjšanjem viskoznosti bitumna omogočajo proizvodnjo asfalta pri nižjih temperaturah. V prihodnosti bo zaradi okoljevarstvenih zahtev (zmanjševanj emisij in porabe energentov) temperaturo proizvodnje potrebno občutno znižati, zato je obvladovanje temperature v vseh fazah zelo pomembno.

Roman Bašelj, Igmat d.d.

3. Armaturne mreže iz steklenih vlaken

Predavanje v zvezi uporabo armaturnih mrež je pripravi predstavnik podjetja Adfors, Ilija Radenović. Kljub temu da se v svetu mreže v asfalterstvu uporabljajo že več deset let, pri nas njihova uporaba še ni razširjena, se pa v zadnjem obdobju vedno več predpisujejo in uporabljajo. Uporabljajo se za preprečitev nastanka oz prenosa razpok iz spodnjih nosilnih plasti v obrabno plast. Delujejo tako, dase napetosti, ki nastanejo pri prometni ali klimatski obremenitvi in premikanju, prenesejo na mrežo in te jih kot horizontalne napetosti prevzamejo in prenašajo naprej. Običajno se vgrajujejo se pred izvedbo obrabno zaporne asfaltne plasti bistvena pa je dobra zlepljenost mreže z asfaltnimi plastmi. Obstaja več vrst mrež glede na material, največkrat pa se uporabljajo mreže iz steklenih vlaken, ki tudi prevzemajo največjo natezne napetosti. Predavatelj je ob koncu predstavitve prikazal tudi način vgradnje mrež in opozoril na napake, ki se pri tem najpogosteje dogajajo.

4. Izkušnje s ponovno uporabo asfaltnega granulata

Asfalt je gradbeni material, ki ga možno v celoti ponovno uporabiti vendar je za to potrebno razpolagati z ustrezno tehnologijo in znanjem. Zahteve standardov za ponovno uporabo in izkušnje, ki jih s tem že imamo je predstavil Luka Cuderman iz podjetja GGD. Največje zaloge bitumna imamo v že zgrajenih asfaltnih voziščih in pri popravilih le teh je za ponovno uporabo bistveno, da že pri odstranjevanju asfalta na objektu ločimo različne plasti po vrstah, jih nato na deponijah ustrezno skladiščimo in tako pridobljen asfaltni granulat redno pregledujemo. Podrobneje je bil v nadaljevanju predavanja predstavljen celoten postopek reciklaže asfaltnega granulata na asfaltnem obratu in testna polja, kjer je bila tako proizvedena asfaltna plast vgrajena. Preiskave zmesi in plasti, kjer je bilo uporabljeno 30% granulata in pomlajevalec bitumna, so pokazale, da kvaliteta bitumna v primerjavi s klasičnimi asfalti ni odstopala. Izkušnje torej kažejo, da je s pravim pristopom ponovna uporaba asfalta povsem enakovredna standardnim načinom proizvodnje asfalta.

Luka Cuderman, GGD d.d.

Izobraževanje se je zaključilo z ogledom filma Varovanje zdravja pri delu pri obnovitvenih delih na voziščih. Tradicionalno je bil na koncu vsem udeležencem je bil po elektronski pošti poslan test z vprašanji na temo izobraževanja. Na podlagi prejetih rešenih testov je bil na Inženirsko zbornico Slovenije poslan seznam udeležencev izobraževanja, katerim bodo dodeljene 3 kreditne točke pri IZS.

Preiskus znanja in anketa

Po končanem izobraževanju so bili udeleženci povabljeni še k opravljanju pisnega preiskusa znanja in izpolnitvi ankete. Preiskus je zajemal 15 vprašanj in ga je uspešno rešilo 54 udeležencev. Uspešni so bli vsi, ki so pravilno odgovorili na vsaj 7 ali več vprašanj. Seznam je objavljen na spletni strani ZAS v rubriki https://www.zdruzenje-zas.si/index.php/si/predstavitev/sekcija-za-izobrazevanje.

Anketo o zadovoljstvu je izpolnilo 43 udeležencev izobraževanja, ki so bili z izobraževanjem v splošnem zadovoljni, saj so ga ocenili s povprečno oceno 4,44 (ocene od 1 do 5) ter skupno povprečno oceno izobraževanja 4,51. Pobude, predloge in mnenja, ki so jih podali nekateri udeleženci, bodo v pomoč pri organizaciji izobraževanj v prihodnosti.

The post POROČILO: 24. izobraževanje operativnega asfalterskega kadra 2020 appeared first on ZAS.

v zvezi z dogajanjem v zadnjih dneh z okužbami s koronavirusom v Sloveniji vas obveščamo, da bomo 24. regijsko usposabljanje asfalterskega kadra, ki je bilo predvideno za 11.03., 12.03. in 13.03.2020 na lokacijah Ljubljana, Naklo in Krško, prestavili na novi termin.

Prijave ostajajo v veljavi, o novem terminu usposabljanja vas bomo obvestili na podlagi dogovora v UO ZAS.

Hvala za razumevanje!

Združenje asfalterjev Slovenije

LJUBLJANA – sreda, 11. marec 2020 ali
PODBREZJE – četrtek, 12. marec 2020 ali 
DRNOVO pri KRŠKEM – petek, 13. marec 2020

Usposabljanje je namenjeno: inženirjem, delovodjem, vodjem skupin, strojnikom, tehnologom, laboratorijskemu osebju, nadzornim inženirjem, skratka vsem, ki se srečujejo z asfaltersko dejavnostjo kot izvajalci, nadzorniki ali naročniki.

Organizator

Pokrovitelj

Združenje asfalterjev Slovenije pod pokroviteljstvom Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo organizira 24. regijsko, ENODNEVNO usposabljanje operativnega asfalterskega kadra..
Usposabljanje bo organizirano na treh lokacijah in bo potekalo od 8.00 do 15.30 h:

• LJUBLJANA – sreda, 11. marec 2020
(za udeležence iz osrednjega in pomurskega dela Slovenije)Kongresna dvorana v Tehnološkem parku 19, Ljubljana–Brdo in
na asfaltnem obratu Trgograd d. o. o., Mladinska ul. 89, Lj.

• PODBREZJE – četrtek, 12. marec 2020:
(za udeležence iz gorenjskega in primorskega dela Slovenije)
Poslovni objekt GGD pri asfaltnem obratu Podbrezje (GAČA), Podbrezje 263, Naklo

• DRNOVO pri KRŠKEM – petek, 13. marec 2020:
(za udeležence iz dolenjskega in štajerskega dela Slovenije)

Gostilna in hotel Kunst, Ulica mladinskih del. brigad 1, Leskovec pri Krškem in
na lokaciji asfaltnega obrata CGP, Drnovo 1A, Leskovec pri Krškem

Udeleženci bodo ob koncu opravljali pisni preizkus znanja, seznam bo objavljen na spletni strani ZAS.

Izobraževanje je priznano kot del stalnega poklicnega usposabljanja pooblaščenih inženirjev, za katerega se dodeljujejo kreditne točke pri IZS.

Pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na usposabljanju pridobijo 3 kreditne točke iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev.

Kotizacijo, ki zajema udeležbo na teoretičnem in praktičnem delu, strokovna gradiva (gradivo objavljeno na internetni strani ZAS in bilten ZAS), kosilo, preizkus znanja in objava udeležencev, ki so uspešno rešili test na spletni strani ZAS v višini:

=120,00 EUR +DDV = 146,40 EUR / udeleženca – za člane ZAS (za člane s plačano članarino za leto 2019) oz.
=200,00 EUR +DDV = 244,00 EUR / udeleženca – za nečlane ZAS

pred pričetkom usposabljanja nakažite na
ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije, Kotnikova ulica 32, 1000 Ljubljana,
TRR št.: 0201 0001 1165 539,
namen: Usposabljanje 2020.

Dodatne informacije: 
Tel.: 01/430-10-72
Tel.: 041-632-882

Veselimo se skupnega sodelovanja in vas lepo pozdravljamo

PROGRAM 24. usposabljanja
operativnega asfalterskega kadra

The post 24. USPOSABLJANJE operativnega asfalterskega kadra, marec 2020 – PRESTAVLJENO NA NOVI TERMIN appeared first on ZAS.

Največje bienalno mednarodno srečanje o gradnji in vzdrževanju cest v Sloveniji, 17. Kolokvij o asfaltih in bitumnih, je bil organiziran s strani Združenja asfalterjev Slovenije, v času med 28. novembrom in 29. novembrom 2019, na Bledu.

Kolokvija se je udeležilo 247 registriranih udeležencev iz 13 držav. Predstavljenih je bilo 21 referatov (10 mednarodnih in 11 domačih), 35 razstavljavcev in pokroviteljev, 9 predstavitev podjetij in družb ter okrogla miza kot pogovor med naročniki, izvajalci, univerzo in gospodarsko zbornico. Številke o udeležbi in vseh izvedenih aktivnosti nas prepričujejo, da nam je uspelo pripraviti srečanje, ki je zadostilo vsem pričakovanjem, tako organizatorja kot domače in mednarodne strokovne javnosti. Predhodni kolokvij smo dosegli, zagotovljeno pa je bilo odlično vzdušje, dodali pa smo nove vsebine, ki bi jih strnili predvsem v naslednje: testiranje simulatorja pogojev vožnje, priprava filma glede zaščite delavcev v asfalterstvu in izboljšani razstavni prostori.

Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih ima kongresni značaj za slovensko industrijo asfalta. Zato so vsakokratni zaključki vodilo našega dela v naslednjih dveh letih. Velika želja asfalterske branže je zato, da te zaključke uporabljajo vsi, ki so kakorkoli povezani z asfaltersko dejavnostjo. Predvsem imamo v mislih naročnike (teh je v Sloveniji nekaj sto), izvajalce gradbenih del, proizvajalce asfalta, dobavitelje, inženiringe, inštitute in ostale. Ne nazadnje se po asfaltu vozimo vsi, zato je v interesu slehernika, da so asfaltne površine ravne, varne in ekološko neoporečne. Za vse navedeno si v Združenju asfalterjev Slovenije s svojim delovanjem in ravnanji prizadevamo, zato je bil na kolokviju predstavljen tudi poseben film o varnosti delavcev pri asfaltiranju. V nadaljevanju podajamo potek 17. KAB in Zaključke.

2. Pregled in primerjava aktivnosti s predhodnimi kolokviji

*Avstrija, BIH, Belgija, Češka, Estonija, Hrvaška, Indija, Nemčija, Slovaška, Severna Makedonija, Srbija, Švica in Slovenija

3. Uvodni nagovori, vabljena predavanja in okrogla miza 17. KABV

»Asfalterska panoga je zagotovo največja in najpomembnejša podpanoga v cestnem gospodarstvu. Če gre dobro asfalterstvu, gre dobro tudi cestnemu gospodarstvu. V zadnjih treh letih je bila proizvodnja asfalta v Sloveniji solidna, bilo je več dela na stroki in dejansko je šlo cestnemu gospodarstvu v teh letih razmeroma dobro,« je na 17. Kolokviju o asfaltih, bitumnih in voziščih izpostavil mag. Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije, ki je pripravilo srečanje.

»Z razvojem in spremembami v tehnologiji prihaja do sprememb v cestnoprometni infrastrukturi in celoviti obravnavi asfalta. Stalna izobraževanja, kot je 17. Kolokvij o asfaltih, bitumnih in voziščih, so danes ključna, da lahko sledimo trendom. Uspešnost in končni rezultat našega dela so odvisni od nas in od naših skupnih interesov,« je povedal Robert Bizjak, direktor prodaje v Petrolu.

Damir Topolko, namestnik vršilke dolžnosti direktorice Direkcije RS za infrastrukturo in predstavnik ministrstva za infrastrukturo, je dejal, da so vlaganja v prometno infrastrukturo v zadnjih letih odločilno vplivala na stabilizacijo razmer v gradbeništvu. Obseg vlaganj v prometno infrastrukturo je v zadnjih letih dosegel in celo nekoliko presegel načrte, ki izhajajo iz šestletnega operativnega programa.

Predsednik Združenja asfalterjev Slovenije je poudaril, da so bile pred letom 2017 razmere v cestnem gospodarstvu kritične, prav zaradi tega se je tudi uvedlo zlato investicijsko pravilo. Šlo je za stabilno vlaganje v vse podsektorje na področju prometne in energetske infrastrukture. »Zlato pravilo pa se očitno končuje, saj državni proračun za naslednji dve leti predvideva znižanje investicij v državne ceste za kar 25 odstotkov, kar industrija zelo obžaluje,« je dodal Henigman.

Izpostavil je še en problem, in sicer prometne obremenitve na slovenskem cestnem omrežju, ki se iz dneva v dan povečujejo. To velja tako za avtoceste kot tudi državne ceste. Povprečno dnevno število vozil na naših avtocestah je skoraj 50.000, v okolici Ljubljane celo 75.000. »Kapacitete štiripasovne avtoceste so s tem že dosežene oz. presežene. Nujno je, da v Sloveniji začnemo s širitvijo avtocest. To bi morali narediti že včeraj. Okoli Ljubljane in v vse smeri do večjih mest so nujne šestpasovnice, samo tako bomo zadostili potrebam gospodarstva in prometa,« je opozoril Henigman.

V zanimivi razpravi na okrogli mizi z naslovom Gradbeništvo – uspeh ali težava gospodarstva v Sloveniji? so sodelovali direktorji največjih naročnikov in izvajalcev ter predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Govorili so Damir Topolko, namestnik vršilke dolžnosti direktorice Direkcije RS za infrastrukturo in predstavnik ministrstva za infrastrukturo, Janez Kušnik, direktor projektov na DARS-u, Martin Gosenca, predsednik uprave CGP, Boris Sapač, član uprave Pomgrad, doc. dr. Peter Lipar iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS.

Ivanc je podal uvod k razpravi na okrogli mizi in poudaril pomen gradbenega sektorja v Sloveniji ter njegovega multiplikativnega učinka na slovensko gospodarstvo. »Manjka nam šestletno planiranje oz. načrt, ki bi tudi nivo državnih investicij držal na nekem konstantno stabilnem nivoju,« je poudaril Gosenca. Sapač je izpostavil, da smo v lanskem letu poslušali samo optimistične stvari, ki se tičejo vlaganj, po enem letu pa je stvar čisto drugačna. »V naslednjih dveh letih bo imela Slovenija rekordne proračune. Obenem pa za gradbeništvo in ceste ni denarja oz. ga je precej manj. Vlaganja v ceste še kako potrebujemo,« je še povedal. Ivanc je dodal, samo slabše razpoloženje v gospodarstvu ne pomeni, da bo v naslednjem letu manj gradbene dejavnosti. Lipar je izpostavil dejstvo, da imamo v Sloveniji eno najbolj razvejanih prometnih omrežij. Glede tega smo drugi v Evropi. Imamo 40.000 kilometrov cest, na prebivalca torej 20 metrov. »Stroka v Sloveniji je na svetovnem nivoju,« je dodal. »Nisem tako pesimističen, kar se prihodnosti tiče. Trenutno imamo odprtih več kot 100 gradbišč. Res je, da sicer ni več oddanih toliko naročil, kot jih je bilo v 2017 in 2018. Vzrok je v tem, da je manjši proračun za infrastrukturo, kot smo pričakovali in se to dejansko odraža na področju cest,« je pojasnil Topolko. Kušnik je povedal, da so se vlaganja v obstoječe cestno omrežje od leta 2015 do letošnjega leta občutno povečala, ko bodo obnovili kar 68 km smernih vozišč na avtocestah in da si želijo tolikšen obseg v prihodnje zadržati.

Kot vabljeni predavatelji so svoje prispevke predstavili Marco Bokies, direktor nemškega asfalterskega združenja DAV, ki je predstavil aktualne izzive v asfalterski industriji v Nemčiji ter generalni sekretar evropskega asfalterskega združenja EAPA, dr. Carsten Karcher s prispevkom o pripravah asfalterske industrije za prihodnost. Dr. Aleš Žnidarič, direktor ZAG je pripravil prispevek o vplivu prometnih obremenitev na cestno infrastrukturo in Christian Albrecht, ki je kot predstavnik Asfinag predstavil izkušnje, ki jih imajo pri javnih razpisih. Prvi dan Kolokvija je s svojim predavanjem zaključil Devid Palčič, direktor Robotine.

4. Strokovne sekcije

Na kolokviju so bile izvedene 4 tematske sekcije, na katerih je bilo predstavljeno 19 referatov. V nadaljevanju so za posamezno sekcijo zapisani udeleženci in vsebinski poudarki ter zaključki.

4.1 OSNOVNI MATERIALI IN ZMESI V ASFALTERSTVU

Prva sekcija je bila namenjena razpravi o osnovnih materialih in zmeseh v asfalterstvu. Govorili so med drugim o testiranjih bitumnov, ki so osnova asfalta, beseda pa je tekla tudi o lepljenju plasti asfalta. Sodelovali so dr. Marjan Tušar, Kemijski inštitut, dr. Markus Spiegl iz energetske družbe OMV, Zvonko Cotič, iz podjetja Structum ter mag. Mojca Ravnikar Turk iz ZAG-a ter Marijan Prešeren, GI ZRMK, kot moderator.

Pri preveritvah zahtev, določenih s standardom SIST EN 14023:2010, ki določa zahteve za kakovost in pogoje uporabe bitumnov in s polimeri modificiranih bitumnov, je bilo ugotovljeno, da so smiselni določeni popravki standarda v smislu postavljanja kriterijev za oceno nateznih lastnosti modificiranih bitumnov.

Dolgoletne izkušnje z uporabo s polimeri modificiranega bitumna tip PmB45/80RC, posebej prirejenega za uporabo tam, kjer se dodajajo reciklirane asfaltnih zmesi v novih asfaltnih zmeseh, potrjujejo ustreznost uporabe za opisan namen. Podobno izkušnjo na podlagi izvedenega testnega polja delimo tudi v Sloveniji. Pri tem je bilo izraženih vrsto potreb in predlogov popravkov slovenskega standarda SIST 1038-1 ter drugih priporočil.

Za ohranjanje čim daljše življenjske dobe asfaltnih plasti je zaželeno, da materiali s časom ohranjajo lastnosti, ki jih izkazujejo ob njihovem nastanku. Preiskovanje bistvenih lastnosti, ki naj bi jih izpolnjevali s polimeri modificirani bitumni po staranju, so nakazali, da je v prihodnosti v redni program preiskave smiselno uvesti umetno staranje vhodnih bitumnov in določitev lastnosti po staranju. S tem bi se izognili uporabi bitumnov, ki so nagnjeni na prehitro staranje.

4.2 ALTERNATIVNI MATERIALI IN OPREMA

V sklopu druge sekcije so se dotaknili neporušnih meritev na voziščih, to je meritev podajnosti in analiz nosilnosti voziščnih konstrukcij s FWD (Falling Weight Deflectometer – deflektometer s padajočo utežjo) ter georadarskih meritev. Oprema je v lasti Direkcije RS za infrastrukturo. FWD se redno uporablja na državnih cestah na mrežnem nivoju, v zadnjem času pa tudi na projektnem nivoju pri določanju primernega sanacijskega ukrepa. V pomoč pri analizah nosilnosti voziščnih konstrukcij so tudi georadarski podatki o debelinah v voziščne konstrukcije vgrajenih plasti. Georadar se uporablja tudi pri kontroli vgrajenih debelin asfaltov pri novogradnjah in obnovah vozišč.

Zaradi omejenih virov surovih izvornih materialov za proizvodnjo asfaltnih zmesi se vzpodbuja uporaba odpadnih in alternativnih materialov. Tako se bile predstavljene preiskave odpornosti na zmrzovanje in tajanje, občutljivosti na vodo, odpornosti na trajne deformacije (nastanek kolesnic) in togosti asfaltnih mešanic, ki so namesto dela apnenčastega polnila v zmesi AC 11 surf B 50/70 vsebovala hidrirano apno ali cementni prah. Rezultati preskusov so pokazali velike odpornosti asfalta s cementnim prahom na tvorjenje kolesnic in nastanek razpok pri nizkih temperaturah ter višje togosti. Testiranje na zmrzovanje in tajanje je pokazalo najboljše lastnosti v zmesi s hidriranim apnom. Zmes s 50% polnila iz cementnega prahu se je pokazala kot najboljša pri občutljivosti na vodo.

Sodobna transportna sredstva za prevoz asfaltnih mešanic z asfaltnih baz na gradbišča s toplotno izoliranimi kesoni omogočajo nižje proizvodne temperature in manj toplotne segregacije pri transportu, inovativni način praznjenja kesona (push-off trailer) pa omogoča praznjenje kesona s postopnim izrivanjem asfaltne mešanice, ki ima tako enakomernejšo temperaturo in je lažje vgradljiva. Nižje temperature proizvodnje asfaltne zmesi doprinesejo tudi k varovanju okolja (nižje emisije CO2).

Prispevek o poltogih obrabnih plasteh, ki združujejo pozitivne lastnosti asfalta in betona, je predstavil postopek zapolnitve votlin v vgrajenem drenažnem asfaltu s cementno malto. Take obrabne plasti so namenjene površinam z zelo velikimi prometnimi obremenitvami (avtobusna postajališča) ter na bencinskih servisih zaradi odpornosti na večino kemičnih substanc (kisline, gorivo).

V razpravi so sodelovali mag. Mitja Jurgele iz DRI d.o.o., Marko Orešković iz Fakultete za gradbeništvo iz Srbije, Martin Fliegl iz Fliegl GmbH, Stefan Neumann iz Baumit-a ter mag. Julijana Jamnik, Cestel kot moderatorka.

4.3 ASFALTNE VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE, TEHNIČNA REGULATIVA IN KAKOVOST

V tretji sekciji sodelovali: dr. Dejan Hribar, Strabag, prof. dr. Michael P. Wistuba iz Tehnične univerze Braunschweig, dr. Herman Hepennheimer, Juchem Asphalt, Franc Pungerčič iz Vianova in Zvonimir Britovšek, DRI kot moderator.

V okviru tretje sekcije so bile izpostavljene moderne tehnologije, razvoj in priprava nove in učinkovite regulative ter uporaba kakovostnih alternativnih materialov, vse v težnji po doseganju trajnostno naravnanih ter energetsko in ekonomsko učinkovitih rešitev pri realizaciji infrastrukturnih projektov.

Dr. Dejan Hribar je predstavil projekt rekonstrukcije letališča, ki je zaradi tehničnih in logističnih zahtev infrastrukturnega objekta s posebnimi zahtevami, tako glede rokov izvedbe kot tudi nemotenega obratovanja, terjal maksimalno angažiranje in usklajenost vseh, v izvedbo projekta vključenih sektorjev izvajalca ter odlično sodelovanje z investitorjem. Velik poudarek je bil dan uporabi najnovejše rušitvene, proizvodne in vgrajevalne tehnologije, posebnim materialom ter kontroli kakovosti.

Prof. dr. Michael P. Wistuba je predstavil obsežen sklop razvojno raziskovalnega dela pri pripravi novih, v boljšo učinkovitost, funkcionalnost in trajnost asfaltnih zmesi orientiranih specifikacij. Predstavljene so bile funkcionalne preiskave različnih asfaltnih zmesi in ciklične temeljne preiskave odgovarjajočih bitumenskih mastiksov ter prizadevanja po iskanju ustreznih korelacij med njimi. Cilj teh raziskav in novih specifikacij je v prihodnosti omogočiti proizvajalcem asfaltnih zmesi enostavne rutinske preiskave bistvenih lastnosti vhodnih materialov, s katerimi bodo lahko učinkovito projektirali in dimenzionirali tudi najzahtevnejše asfaltne zmesi. Predstavljeno delo kaže na vso kompleksnost, oziroma zapletenost področja, na katerem ima najverjetneje s pomočjo umetne inteligence dosežena tako imenovana digitalna preobrazba veliko prihodnost.

Dr. Herman Heppenheimer je predstavil nemške izkušnje pri proizvodnji in vgrajevanju asfaltnih zmesi, modificiranih z reciklirano gumo. Opisal je dve tehnologiji in sicer »mokri« postopek, pri katerem se v asfaltni zmesi uporablja pred pripravljeni gumirani bitumen ter »suhi« postopek, pri katerem se asfaltu v mešalec dodaja gumi granulat. Na osnovi doslej opravljenih preiskav predstavlja asfaltna zmes z gumi granulatom dobro alternativo asfaltnim zmesem, pri katerih je vezivo s polimeri modificirani bitumen tako z vidika trajnostne naravnanosti kot tudi ekonomske učinkovitosti.

G. Franc Pungerčič je predstavil vgrajevanje tankoplastnih in površinskih prevlek na cestah z različnimi razredi prometnih obremenitev in pokazal, da je marsikdaj možno s cenejšimi ukrepi doseči ustrezne in enakovredne rezultate pri ohranjanju kakovosti voznih površin s ciljem zagotavljanja boljše prometne varnosti in daljše življenjske dobe.

4.4 NAPREDNE TEHNOLOGIJE

V četrti sekciji so sodelovali Roman Bašelj, IGMAT, Milan Zahalka, Saint Gobain Adfors, Aleksander Ljubič, IGMAT in Mitja Čotar, Structum, kot moderator.

Napredne tehnologije, kot so tekoča hidroizolacija ter steklene ojačitvene mreže v voziščni konstrukciji, predstavljajo kakovostno alternativo uveljavljenim tehnikam. Tekoča hidroizolacija (visoko zmogljiva hidroizolacijska membrana) ima številne prednosti pri izvedbi, prav tako izkazuje tudi odlične rezultate pri interakciji z zaščito hidroizolacije. Roman Bašelj je prikazal teko teoretične kot praktične možnosti uporabe. Milan Zahalka je predtsvil prednosti delovanja voziščne konstrukcije ob uporabi armaturnih mrež. Steklene ojačitvene mreže, tako med asfaltnimi plastmi, kot na posteljici, izboljšujejo lastnosti voziščne konstrukcije, predvsem odpornost proti utrujanju ter zmanjšujejo pojav razpok. Aleksander Ljubič je izvedel eksperimentalno analizo v laboratoriju pripravljenih asfaltnih vzorcev z armaturno mrežo in jih obremenjeval po standardnem preskusu utrujanja. Dobljeni rezultati so nedvoumno pokazali boljše rezultate utrujanja vzorcev z uporabo armaturne mreže v asfaltni plasti.

5. Tehnične predstavitve podjetij in njihovih produktov

V sklopu kolokvija je bilo med tehničnimi predstavitvami predstavljeno skupaj 9 podjetjih s svojimi produkti in izvedenimi projekti.

V prvem delu so bili predstavljeni: Petrol, Celab, Nervtech, Adfors Saint Gobain in GGD.

V drugem delu tehničnih predstavitev so se predstavila podjetja: Fliegl, Ro Tehnologija, Interchem ter CGS Labs.

6. Podelitev priznanj Združenja asfalterjev Slovenije

Združenje asfalterjev Slovenije na Kolokviju o asfaltih, bitumnih in voziščih podeljuje posebna priznanja za dolgoletno delovanje na področju asfalterske panoge in pri delovanju Združenja asfalterjev Slovenije. Tako so bile podeljene nagrade za posebne prispevke k razvoju asfalterstva v Sloveniji ter nagrada za ambasadorja asfalta.

Nagrade za prispevek k razvoju asfalterstva sta podelila predsednik ZAS, g. Slovenko Henigman in podpredsednik ZAS, g. Kristjan Mugerli. Prejemniki priznanj so Marjan Marolt, Zvonimir Britovšek ter Mitja Čotar. 

Ambasador asfalta za obdobje 2019 – 2021 je postal Borut Willenpart.

Več o podelitvi priznanj ZAS >>

7. Glavni poudarki in zaključki 17. KABV

Zaključki kolokvija so kot že zapisano zgoraj vodilo za delo v naslednjih dveh letih, zato apeliramo, da se jih uporabi kot izhodišče za nadaljnji razvoj asfalterske panoge.

Proizvodnja asfaltnih zmesi v letih 2017 in 2018 je bila dobra, v letu 2019 pa prvič po več letni rasti pričakujemo padec proizvodnje, ki naj bi po podatkih proizvajalcev dosegal okoli 15% glede na leto 2018. Asfalterska dejavnost zelo obžaluje zmanjšanje proračuna za državne ceste za 25% za naslednji dve leti (2020 in 2021). Navedeno po treh razmeroma stabilnih proračunih pomeni odstopanje od zlatega infrastrukturnega pravila, kar bo pomenilo, da se stanje na državnih cestah ne bo izboljšalo, prav tako se ne bo izboljšala prometna varnost.

V Evropi se povečujejo zahteve po zmanjšanju vseh vrst emisij in porabe energije. Po pričakovanjih bo Evropska komisija postavila nov cilj znižanja CO2 glede na Pariški sporazum, tako da se bodo do leta 2030 emisije namesto za 40% znižale za 55%. Asfalterska industrija se je sposobna približati zastavljenemu cilju predvsem s povečano ponovno uporaba rezkanca v novem asfaltu in z uporabo toplih asfaltnih zmesi. . V Sloveniji je za povečanje uporabe rezkanca v novem asfaltu potrebno izvesti nekatere sistemske spremembe, kot so: dopolnitev tehničnih specifikacij za uporabo selektivno pridobljenega rezkanca in uporaba rezkanca v vezni in obrabni plasti. Navedene zahteve po uporabi rezkanca v novem asfaltu je potrebno vgraditi tudi v razpisne pogoje.

Tudi uporabo drugih tehnologij (asfalti za znižanje hrupa, topli asfalti, asfalti z visokimi moduli, asfalti z uporabo dodatkov, hladne reciklaže…) je potrebno vzpodbujati z ustrezno projektno dokumentacijo in primernimi razpisi. Za vrednotenje okoljskih vplivov pa je potrebno vzpostaviti sistem izračuna emisij v celotni življenjski dobi, kar mora postati tudi eden od pomembnejših kriterijev pri oddaji del.

Asfalterska industrija se prilagaja zahtevam okolja in delavcem in stavi na digitalizacijo. Vse navedene aktivnosti se lahko opišejo s kratico ASFALT 4.0.

Na 17. KABV je bil izveden uspešen sestanek med naročnikom DARS in industrijo, kjer so podani predlogi za izboljšanje stanja pri proizvodnji in vgrajevanju asfalta, zagotavljanju in kontroli kakovosti ter uvedbi novih tehnologij. DARS je okrepil svoje aktivnosti na investicijskem vzdrževanju, ki so trenutno naravnane tako (letna obnove 68 km smernih vozišč), da bi lahko zagotavljal 20 letno obnovo avtocest. Prav tako so se okrepile aktivnosti pri pripravi tehnične regulative in ostale tehnične aktivnosti.

ZAS apelira na naročnike, da upošteva specifike pri oddaji del tako, da bodo delo dobili najbolj usposobljeni za primerno ceno. To pomeni, da je potrebno v razpise vgraditi tudi dodatne pogoje in jih ustrezno ovrednotiti.

Člani ZAS delujejo v smeri uvedbe novih tehnologij za optimalno izvedbo del tako pri zajemu podatkov za projektiranje kot pri sami izvedbi. Nove tehnologije temeljijo na digitalnih vsebinah 4.0 in bodo uvedene v cilju doseganja najboljše možne kakovosti. V ta namen bodo v pomladnih mesecih ponovno izvedena ustrezna usposabljanja in šolanja za operativni asfalterski kader. Seveda pa se od naročnikov pričakuje uskladitev zahtev in pričakovanj glede smiselne vključitve teh postopkov v javne razpise.

The post Poročilo in zaključki: 17. KOLOKVIJ O ASFALTIH, BITUMNIH IN VOZIŠČIH appeared first on ZAS.